»Če imaš pred seboj jasen cilj, ki ga želiš doseči, je vse skupaj veliko lažje.«


07.10.2020

Intervju s prejemnicami Krkinih nagrad – Emo Grmek, Nežo Peternel in Metko Rus

 

Avtorica: Lea Ažbe iz 3. h

 

O izzivih in ovirah raziskovanja v kemiji sem kramljala s tremi nekdanjimi dijakinjami oddelka mednarodne mature naše gimnazije – Emo Grmek, Nežo Peternel in Metko Rus, ki so dobitnice letošnje Krkine nagrade. Vsako leto farmacevtsko podjetje Krka razpiše Krkine nagrade za dijaške in študentske raziskovalne naloge. Letos, na jubilejno 50. obletnico, je kar 99 avtorjev prijavilo 61 raziskovalnih nalog s področja kemije, farmacije, biologije, ekologije, medicine ipd.

 

Na kratko opiši svojo raziskovalno nalogo.

NEŽA: Maillardova reakcija je nekaj, s čimer se je že vsak kdaj v življenju srečal, samo da se večina tega ne zaveda :) Kadar koli prideta v stik nek reducirajoči sladkor in pa vir aminokisline, nastane pri povišani temperaturi (torej pri kuhanju, pečenju ...) prijetno rjavo obarvanje, za katerega so odgovorne ene od molekul končnih produktov, ki nastanejo. Ker na reakcijo vplivajo različni dejavniki, sem raziskovala, kako povišanje pH-ja z dodatkom različnih količin sode bikarbone vpliva na nastanek teh prej omenjenih produktov − melanoidinov.

EMA: Z nalogo sem raziskovala uspešnost ekstrakcije antocianov glede na različna razmerja etanola in klorovodikove kisline v topilu z namenom izboljšanja razumevanja lastnosti teh pigmentov. Rezultati so pokazali, da je k večji razliki pri uspešnosti pripomogla že majhna količina kisline in da je bila tako  pomembnejša prisotnost kislega okolja. Najuspešnejša ekstrakcija je bila dosežena, ko je bila količina etanola in klorovodikove kisline največja.

METKA: Prva raziskovalna naloga je analiza hitrosti razpada antocianov pri različnih temperaturah. Malinov sok sem hranila pri petih različnih temperaturah, v časovnih intervalih sem nato odvzemala vzorce, ki sem jim spectrofometrično odčitala, kako intenzivna je absorbanca svetlobe pri določeni valovni dolžini. Ugotovila sem, da se koncentracija antocianov hitreje zmanjšuje pri vzorcih, hranjenih pri visokih temperaturah. Druga raziskovalna naloga je preučevala stabilnost avobenzona (snovi, ki daje zaščitni faktor mnogim sončnim kremam) v različnih topilih. Postopek je bil podoben kot v prvi nalogi, le da je bila sektrofotometrično odčitana absorbanca v UV-spektru vzorcev, ki so bili hranjeni v različnih topilih.

 

Kako si prišla na idejo za svojo raziskovalno nalogo in kaj te je še posebej pritegnilo?

NEŽA: Od nekdaj sem oboževala kemijo, rada pa tudi kuham in med brskanjem po spletu sem naključno naletela na Malliardovo reakcijo, kjer se srečata moji dve strasti.  Ko sem o njej prebrala malo več, sem spoznala, da se z njim srečujemo na dnevni bazi, hkrati pa je še vedno velika uganka. 

EMA: Zanimali so me pigmenti v vsakdanjih živilih, saj imajo več lastnosti hkrati. Antociani na primer poleg tega, da borovnicam dajejo značilno modrovijolično barvo, omogočajo nekatere izmed njihovih zdravilnih lastnosti.

METKA: Pri obeh nalogah me je privlačil zdravstveni pogled na stvar − antociani kot dobri antioksidanti ohranjajo več zdravilnih učinkov, če so shranjeni pri nizkih temperaturah, za sončno kremo pa je zelo pomembna absorbanca v UV-spektru in čas, v katerem se avobenzon raztaplja.

 

Kaj ti je predstavljalo največji izziv in s katerimi težavami si se spopadala ob raziskovanju?

NEŽA: Zaradi neraziskanosti mojega področja sem bila primorana marsikakšen del svoje raziskave malce poenostaviti in poiskati rešitve, s katerimi sem proces lahko izvedla s svojim znanjem in z opremo, ki mi je bila na voljo.

EMA: Največ težav sem imela s samim oblikovanjem naloge. Ker so raziskovalne naloge samostojno delo, ni točk, ki bi jim sledil in bi ti narekovale, kaj moraš narediti.

METKA:  Največji izziv je bila oprema, saj na šoli nimamo spektrofotometra za UV-svetlobo in sem raziskovalno nalogo zato večinoma delala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

 

Neža, ti si tudi predstavila svojo raziskovalno nalogo. Kakšni so bili tvoji občutki ob tem? Si bila kaj živčna? Kako si premagala tremo?

NEŽA: Uf, še kristalno jasno se spomnim dneva, ko sem prejela mail prof. Petre Flajnik, če sem pripravljena predstaviti nalogo. V Krki so snemanje vzeli "precej zares" in ko sem na snemalni dan zagledala v učilnici tri velike kamere, snemalne luči in vso ostalo opremo, me je trema kar malce premagala. Ampak Krkina ekipa je bila res super, stali so mi ob strani in pripravili karseda sproščeno vzdušje. Ponosna sem na to, da sem sama sebi dokazala, da zmorem tudi takšne in drugačne pritiske.

 

Tvojo predstavitev si lahko ogledamo na spletni strani Krkinih nagrad. Kaj pa vama, Ema in Metka, pomeni sodelovanje na tem razpisu?

EMA: Za sodelovanje sem se odločila, ker mi je bilo pomembno, da nalogo preberejo strokovnjaki z znanstvenega področja. Sama nagrada je bila le še dodatna potrditev, da je bila naloga korak v pravo smer.

METKA: Ker si nekoč želim zaposlitve v ustanovi, v kateri se s kemijo ljudem pomaga, mi ta nagrada nekako predstavlja upanje, da tako zaposlitev morda dobim v industriji zdravil, morda celo v Krki.

 

Ali je bilo težko delati raziskovalno nalogo poleg rednega pouka? Ali je bilo potrebno kakšno odrekanje?

NEŽA: Pravzaprav ne. Program mednarodne mature ti namreč omogoča, da večji del svojega časa posvetiš prav temu − samostojnemu raziskovanju. Seveda so prišli tudi trenutki, ko ni bilo vse tako rožnato, a če imaš pred seboj jasen cilj, ki ga želiš doseči, je vse skupaj veliko lažje.

EMA: Pouk mednarodne mature je z vidika raziskovanja zelo prilagojen našim potrebam, zato mi ni bilo težko. Za druženje s prijatelji pa se je našel čas, saj je pisanje naloge dolgotrajnejši proces, med katerim potrebuješ tudi čas za odmor.

METKA: Raziskovalno nalogo sem delala v sklopu mature, zato mi ni vzela preveč časa.

 

Zdaj ste študentke. Ali je bila vaša raziskovalna naloga povezana tudi z izbiro študija?

NEŽA: Svojo kemijsko strast sedaj naprej razvijam na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer študiram biokemijo. Že od konca 1. letnika me je vleklo v to smer, z izbiro raziskovalne naloge sem to zgolj še potrdila in začela širiti obzorja tudi na bolj biokemijskem področju.

EMA: Študiram dentalno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Sicer tema ni s tega področja, vendar se mi zdi, da je veliko vredna že sama izkušnja pisanja raziskovalne naloge.

METKA: Tako kot Neža študiram biokemijo. Raziskovalna naloga (sploh druga) je k temu precej pripomogla, saj je delo na fakulteti v laboratoriju mojo odločitev dokončno potrdilo.

 

Dekleta, zahvaljujem se vam za prijeten pogovor. Še enkrat iskrene čestitke za doseženi uspeh vsem trem in njihovi mentorici prof. Petri Flajnik.

 



   
         
   

Uporabne povezave

2020 2021 2022
p t s č p s n
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Mednarodna matura
IB Diploma Programme

EU skladi

Erasmus

KRsKOLESOM

Šola za starše
Sodelujemo z:


Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Ne strinjam se