»Durham z veseljem in ljubeznijo kličem moj dom.«


21.01.2015

Prvi izmed osmih intervjujev z nekdanjimi kranjskimi gimnazijci, ki jih je odneslo po svetu. Predstavljamo Pino Sadar.

Avtorica: Magdalena Rakovec iz 4. f

 

Bliža se 5. marec, dan, pred katerim trepetamo vsi četrtošolci, zadnji datum za vpis na fakulteto. Začetek konca gimnazije. Zapustili bomo varni pristan Gimnazije Kranj in se odpravili neznanemu naproti. Pred 10 leti so na našem mestu stali nam podobni najstniki, prav tako prestrašeni, a obenem polni pričakovanj in upov za prihodnost. Vsak izmed njih je v teh letih marsikaj doživel in nanizal mnoge dosežke svoje vrste. Objavili bomo 8 intervjujev s temi izjemnimi posamezniki, ki so v 10 letih iz prestrašenih najstnikov odrasli v uspešne osebnosti najrazličnejših interesov in ambicij. Začeli bomo s Pino Sadar, ki je antropologinja in predava na elitni britanski Univerzi v Durhamu (Durham University), obenem pa piše doktorat na temo oblačilne prakse muslimanskih žensk. Nekdanja dijakinja Gimnazije Kranj postaja tudi prodorna novinarka, saj njene članke vse pogosteje beremo v priznanih domačih in tujih medijih.


V Sloveniji islam ni zelo izpostavljen, ne glede na vse  v Sloveniji ni niti mošeje. Kako to, da ste se osredotočili predvsem na muslimanke?

Med študijem v Turčiji sem razvila močno splošno zanimanje za islamske kulture in odnose med islamom in politiko, hkrati pa sem že od srednješolskih let aktivna v različnih iniciativah, ki se osredotočajo na pravice žensk. Ko je začela v medijih odzvanjati francoska prepoved nošenja obraznih rut (nikaba), nisem našla informacij, ki sem jih potrebovala za razumevanje situacije, predvsem me je zmotilo, da so mediji zvesto ignorirali glasove žensk v osišču polemik. Odločila sem se, da intervjuvam nekaj žensk in o tem napišem članek, ob količini in predvsem zanimivosti materiala pa se je izvorna ideja postopoma materializirala v doktoratu. Moj doktorski projekt naslavlja raznovrstne teme, ki me privlačijo in se mi zdijo pomembne: od že omenjenih pravic žensk, družbenih neenakosti, odnosa med državo in religijo ter nasilja pa do mode in umetnosti.  

Kakšen je položaj muslimank v današnjem svetu?

Na svetu je skoraj milijarda muslimank in njihove zgodbe, identitete, usode in problemi se seveda znatno razlikujejo od ženske do ženske. Kar se mi zdi največji problem zahodnih medijev in politike, je, da se o muslimanskih ženskah ves čas govori kot o enotni skupini, katere članice si delijo skoraj identična življenja – življenja nemih žrtev nasilja, terorizma in neprizanesljivih političnih režimov. To seveda ni del resničnosti večine od njih. Izkušnje mladih muslimank v Londonu, deklic v ruralnem Pakistanu in na primer žensk, ki živijo pod režimom ISIS-a, nimajo prav veliko skupnih imenovalcev in zdi se mi problematično, kako se njihove položaje ves čas primerja.

Zakaj je pravica muslimank do nošenja hidžaba tako pomembna?

Ljudje imamo pravico, da se svobodno odločamo o svojih vrednotah, življenjskih slogih in verskih prepričanjih in ne vidim razloga, zakaj bi bila muslimanskim ženskam ta pravica odvzeta. Pokrivanje ostaja pogosto nerazumljena praksa, predvsem zahvaljujoč nekaterim islamskim državam, ki pokrivanje zapovedujejo z zakonom, ter že omenjenim medijskim stereotipom. V Veliki Britaniji in drugod po Evropi se ženske – z le redkimi izjemami – tako za naglavne kot tudi obrazne rute odločajo prostovoljno in zavestno. Medtem ko je osnovni razlog predvsem verske narave, ženske omenjajo številne druge dejavnike, ki botrujejo njihovi odločitvi. Nekatere hidžab vidijo kot sredstvo upora proti zahodnim vojnim intervencijam v muslimanskih državah, spet druge se ga poslužijo kot simbola pripadnosti kulturi svojih staršev, tretje pa z njim nasprotujejo ozkim idealom ženske lepote, ki jih narekuje potrošniška družba.

Na spletu se zadnje čase pojavlja veliko kritik feminizma (na primer Matt Taylor in njegova seksistična majica). Se imate za feministko in kaj vam ta beseda pomeni?

Seveda se imam za feministko. Feminizem je v osnovi gibanje, ki se zavzema za enake pravice in možnosti žensk, in res ne razumem, zakaj bi se kdor koli – ženska ali moški – želel oddaljiti od ideologije, ki stremi k enakopravnejši družbi. Podobno kot v primeru muslimanskih žensk, o katerem sem govorila malo prej, pa mediji pogosto osvetljujejo popačen pogled na feminizem in ga tako predstavljajo kot klub jeznih žensk, ki sovražijo moške in prhajo ob pogledu na srajico Matta Taylorja, če uporabim tvoj primer. Bolj kot razpredanje o modnih odločitvah znanstvenikov me osebno kot feministko zanimajo razlogi za družbene neenakopravnosti in rešitve, ki lahko tovrstne probleme odpravijo.

Kako bi na kratko razložili, kaj je antropologija? Zakaj so antropologi pomembni za družbo in zakaj bi se mladi odločali za ta študij?

Antropologija je veda o človeštvu in pokriva vse od biološkega razvoja telesa pa do preučevanja družb in kultur. Antropologe tako najdemo med šimpanzi v deževnih gozdovih ali živalskih vrtovih, med neevropskimi plemeni, izkopavajoč človeške kosti nekaj metrov pod zemljo, v bolnišnicah ali pa v velikih podjetjih, kjer raziskujejo uporabniško izkušnjo, če nanizam zgolj nekaj klasičnih primerov. Čeprav smo antropologi razkropljeni po svetu in številnih poddisciplinah, si prizadevamo razumeti ljudi, njihov obstoj, razvoj in dejavnosti. Odpirajoč dobrodošle dialoge med naravoslovjem, družboslovjem in humanistiko antropologija celovito naslavlja raznovrstne izzive sodobnih družb, vse od človeškega DNK-ja in bolezni pa do vojn, migracij, podnebnih sprememb in, v mojem primeru, sobivanja različnih kultur.

Trenutno delate na Univerzi v Durhamu, kjer ste prej tudi študirali. Kako to, da ste se odločili za Durham?

Po študiju v Turčiji in stažu v Estoniji sem si želela za slovenskimi mejami ostati še malo dlje in pokukati na kak drug konec Evrope. Ker mi je Anglija kulturno že od nekdaj privlačna, se mi za študij na Otoku ni bilo težko odločiti, več težav pa sem imela z izborom univerze. V osnovi sem sanjala predvsem o Oxfordu ali Londonu, kombinacija finančne dostopnosti, prijateljstev in priznanosti antropološkega oddelka pa me je nazadnje preslikala v prijazno srednjeveško mesto na severu Anglije, ki ga po štirih letih z veseljem in ljubeznijo kličem svoj dom. 

Kakšne so razlike med študijem v tujini in Sloveniji?

V Veliki Britaniji študentje plačujejo visoke šolnine in tega se močno zavedajo. Na predavanja, seminarje in izpite navadno prihajajo dobro pripravljeni, od akademskega osebja pa imajo visoka pričakovanja. Naše delo s študenti je ves čas ocenjevano s strani profesorjev in študentov, izpitne naloge pa so popravljene in ocenjene trikrat, poleg dveh ocenjevalcev z oddelka zaključne naloge prebere tudi zunanji ocenjevalec. Kombinacija visokih šolnin ter zevajoče razlike med zasebnim in javnim šolstvom pa je skrajno problematična, saj manj privilegirani študenti le stežka dostopajo do elitnih univerz. Kar me pogosto zmoti, je tudi odsotnost srčnosti. Čeprav veliko mojih sošolcev v Ljubljani morda res ni blestelo v predavalnicah, so svoje zanimanje za predmet študija pogosteje odnesli izven predavalnic in bili angažirani v različnih organizacijah, medijih in projektih.

Katera izmed vrednot oz. lastnosti, ki vam jih je dala Gimnazija Kranj, se vam zdi najpomembnejša?

Gimnazija mi je nedvomno dala dobro akademsko predznanje in močno delovno etiko. Hkrati mi je pomagala stkati prijateljstva, brez katerih si deset let kasneje ne predstavljam življenja – niti 2000 kilometrov od doma!

 



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: