»Enkrat zmaga ena, drugič druga, pa se vse nekako porazdeli.«


24.01.2019

Intervju z državno šahovsko prvakinjo Zalo Urh in podprvakinjo Moniko Rozman

 

Avtorica: Hana Bujanović Kokot iz 2. a

 

Dijakinji Monika Rozman in Zala Urh sta na državnem šahovskem tekmovanju, ki se je odvijalo na Gimnaziji Kranj, v nedeljo 13. januarja 2018, pokosili konkurenco in pisali zgodovino Gimnazije Kranj, saj sta zasedli prvo in drugo mesto. Zala Urh je nepremagana osvojila naziv državne prvakinje, podprvakinjo Moniko Rozman pa je premagala le Zala.

Tako sem se odločila spoznati dijakinji, ki sta tudi poleg izvrstnega šahiranja vsaka na svoj način izjemni in kljub temu, da je Zala moja sošolka sem jo spoznala s popolnoma drugačnega vidika. Vseeno pa je šah tisto, kar ju je izoblikovalo in jima pomeni več kot karkoli drugega (na trenutke tudi več kot šola).

 

Od kdaj igrata šah? Zakaj sta izbrali prav šah?

Monika: S šahom sem se prvič srečala že zgodaj, saj sta oči in brat neprestano šahirala in figure sem znala premikati skoraj preden sem znala brati. Resnično pa sem začela v prvem razredu osnovne šole, ko sem se pridružila šahovskemu krožku.

Zala: Šah sem začela igrati v prvem razredu osnovne šole, ko me je zanj navdušil vodja krožka. Kmalu sem začela hoditi na prva tekmovanja, kjer sem sprva samo opazovala, kako moje soigralke pobirajo nagrade in to sem želela početi tudi sama.

Kako potekajo šahovski treningi, kako dolgo in kako pogosto vadite?

Zala: Z očetom petkrat na teden po dve uri ali več proučujeva knjige starih mojstrov, enkrat na teden pa imam triurni s trenerjem, kjer pregledujeva že odigrane igre in odpravljava napake.

Ali imata kakšno skrivno taktiko?

Monika: Mogoče le proti konkurentkam moje starosti, kot je na primer Zala, ko se poskušam že doma pripraviti in jih zvabiti v situacijo, ki bi jo razumela bolje od nje.

Zala: Veni, vidi, vici v kombinaciji z nekaj sreče še vedno deluje.

Kakšni so občutki ob zmagi in kaj vama ta zmaga pomeni?

Monika: Ponosna sem, da lahko tudi širši javnosti pokažem, kako dobre smo šahistke Gimnazije Kranj. Zali zmago privoščim, ker si jo je zaslužila, a se naziva državne prvakinje tudi sama ne bi branila … Mogoče naslednje leto.

Zala: Nisem je pričakovala, zato sem se je še toliko bolj razveselila.

Kako je tekmovati druga proti drugi?

Monika: Sploh ne tako hudo, kot bi si človek mislil. Z Zalo sva dobri prijateljici, povezalo naju je tudi igranje v isti ekipi, ker pa sva obe iz Kranja še toliko bolj drživa skupaj. Enkrat zmaga ena, drugič druga pa se vse nekako porazdeli.

Sta se v šahu naučili tudi kakšne vrline, ki je uporabna v vsakdanjem življenju?

Zala: Osebno se mi šah zdi kot življenje. Nauči te učiti se iz napak in tako napredovati, potrpežljivosti, brez katere bi brezglavo hiteli naprej. Tisto, kar pa sama najbolj cenim je osredotočenost; ko napoči pomemben trenutek, lahko v glavi pozabim na vse moteče faktorje in se raje osredotočim na stvari, ki so v tistem trenutku pomembne.

Je šah šport?

Monika: Glede na kondicijo in zbranost, ki je potrebna, sama menim, da je šah zagotovo šport, a se s tem ne ubadam resnično. Se mi pa zdi, da dejstvo, da sem s šahom prejela športno štipendijo, govori samo zase.



   
         
   

Uporabne povezave

2018 2019 2020
december januar februar
p t s č p s n
31 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: