»Gimnazijska leta postavijo temelj za vse življenje.«


26.05.2015

Intervju z nekdanjo kranjsko gimnazijko Zalo Dragonjo

 

Avtorica: Ana Rakovec iz 3. h

 

Za naslednji intervju z zelo uspešnimi nekdanjimi dijaki naše gimnazije smo poklepetali z doktorico medicine Zalo Dragonja, ki jo na gimnazijo vežejo lepi spomini.

 

Leta gimnazije hitro minejo in dijaki se moramo odločiti, kam naprej. Kdaj ste vedeli, da je študij medicine prava izbira za vas? Zakaj ste se odločili ravno za študij medicine?

Nisem ena tistih, ki so že od otroštva vedeli, kaj želijo biti, ko bodo veliki. V bistvu sem se za študij medicine odločila po sistemu izločanja – pregledala sem vse možnosti za vpis na fakulteto in prečrtala tiste, ki mi niso ustrezale. In medicina je bila na koncu tista, ki je ostala. Vsekakor se je izkazala za pravo izbiro.

Študij medicine velja za enega najzahtevnejših. Ste kdaj obžalovali vse ure, presedene za knjigami, ali je trud na koncu poplačan?

Vsekakor med študijem pridejo ure obupa in stiske, včasih misliš, da se čez vse te knjige nikoli ne boš prebil. Ampak predmeti so večinoma zanimivi in že kmalu se začne sestavljati sestavljanka in ko veš, zakaj se je določene stvari treba naučiti, se jih pač naučiš. Nekatere celo z veseljem, ker je medicina kot veda izredno široka in zanimiva.

Vse več mladih se odloča za študij v tujini. Ste kdaj razmišljali, da bi si ustvarili kariero v tujini ali boste ostali v Sloveniji? Kje se vidite čez 10 let?

Žal sem del generacije, ki zaradi ZUJF-a ni dobila zaposlitve. Tudi sama sem bila pol leta brezposelna z diplomo medicinske fakultete. V tem času sem razmišljala tudi o tujini, vendar imam Slovenijo rada, tukaj imam družino in prijatelje, tako da o karieri v tujini ne razmišljam.

Aktivno sodelujete tudi pri humanitarnih projetih. Leta 2012 ste se odpravili na medicinsko-humanitarno odpravo v Kenijo. Kako vas je ta izkušnja spremenila? Je spremenila vaš pogled na svet?

Izkušnja dela v Afriki je bila vsekakor neprecenljiva tako s strokovnega kot osebnega vidika. Z delom v takih razmerah ugotoviš, da se z zelo omejenimi sredstvi da narediti ogromno. Imela sem tudi to srečo, da sem bila del skupine štirih kolegov s fakultete, s katerimi smo se res odlično razumeli pri delu in v prostem času.

Pogled na svet taka izkušnja zagotovo spremeni. Takrat se zares zaveš, kakšne razlike obstajajo na svetu, in nekateri ljudje se ti res zasmilijo v dno duše. Veš, da vsem ne moreš pomagati, hkrati pa tudi, da lahko vsak posameznik naredi veliko dobrega. Če bi se vsak med nami tega zavedal in zares tudi delal dobro, bi bil svet veliko lepši.

Bi mladim medicincem svetovali, naj se udeležijo humanitarnih odprav v manj razvite predele sveta? Vas je ta odprava izpopolnila kot zdravnico, zagotovo ste pridobili veliko novih izkušenj, ki jih drugače ne bi?

Vsekakor bi jim svetovala, da se odprav udeležijo. Kot zdravnik v takih razmerah vidiš in zdraviš stanja in bolezni, ki jih pri nas ni oziroma so izredno redke – od poroda sredi koruznega polja, AIDS-a v polno razviti klinični sliki, ogromno tropskih okužb, zajedalcev, nenavadnih poškodb, ran … Se pa tudi v Afriki pojavljajo čisto zahodne bolezni, kot so visok pritisk, sladkorna bolezen ipd.

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj ravno Kenija? Na svetu je toliko držav, toliko pomoči potrebnih, kako izbrati?

Odprava je potekala v sklopu Sekcije za tropsko medicino, v okviru katere na nekaj lokacijah v nerazvitih deželah slovenske odprave želijo nuditi čim bolj kontinuirano zdravstveno varstvo, torej se odprave vračajo na iste lokacije. S kolegi smo Kenijo izbrali zato, ker smo želeli iti na odpravo, kjer bi delali na podeželju, pravi je bil tudi termin, saj smo morali odhod uskladiti z ostalimi obveznostmi. Sicer sem bila v času študija na fakulteti še na izmenjavah v Gani in Teksasu (ZDA), tudi ti dve izkušnji sta bili neprecenljivi.

Imate v bližnji prihodnosti v načrtu kakšne nove projekte? Nameravate zopet obiskati Kenijo?

Konkretnih načrtov nimam, željo pa vsekakor. Sicer bom verjetno zaradi službe težko odšla na še kakšno tako večmesečno  odpravo, za kakšen mesec pa bi, če se nam bo uspelo uskladiti, radi ponovno odšli. V Kenijo ali kam drugam. Mogoče pa kdaj v prihodnosti odidem kam tudi z Doctors without borders, saj mi je njihovo delo všeč in ga zelo spoštujem.

Pravijo, da so gimnazijska leta ena najlepših pa tudi najtežjih v življenju. Kaj vam je ostalo v najlepšem spominu na srednješolska leta? Bi se še enkrat vrnili v srednješolske klopi ali ste veseli, da je to obdobje za vami?

V gimnaziji sem imela super sošolce in tudi super profesorje. Na gimnazijska leta imam zelo lepe spomine. Kljub temu da je to obdobje včasih naporno, je tudi eno najlepših. Za kakšen dan bi se z veseljem vrnila v srednješolske klopi.

Tudi vi ste obiskovali kranjsko kremšnito. Kako so leta šolanja na Gimnaziji Kranj vplivala na vas? Kaj vam je gimnazija poleg znanja še dala?

Leta šolanja na Gimnaziji Kranj so mi dala ogromno znanja in življenjskih izkušenj. V gimnaziji sem dobila tudi nekaj prijateljev za vse življenje. Nasploh smo se s sošolci dobro razumeli, še zdaj se z razredom dobivamo za vsake novoletne praznike. Imeli smo tudi krasno razredničarko prof. Jurino, ki pa je žal ni več med nami. Vsekakor gimnazijska leta postavijo temelj za vse življenje tako v znanju kot tudi na drugih področjih življenja.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: