Jordanija – oaza miru


13.03.2013

Njegova ekscelenca generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije Samir Amarin je dijakom Gimnazije Kranj predstavil svojo domovino. V šali se imenuje Jordanski Gorenjec.

 

Avtorica: Nataša Kne Leben

Fotografija: Nejc Balantič, 2. b

Gimnazija Kranj, sreda, 13. marec 2013

 

Jordanija velja na Bližnjem vzhodu za eno najmirnejših in najgostoljubnejših držav z bogato zgodovino, ki je prepletena s perzijskim in arabskim svetom ter evropskimi in afriškimi vplivi. Samir Amarin je v predavanju predstavil zgodovinsko, politično in religiozno pestrost tega prostora.

 

 »40 let že živim v Sloveniji od leta 1964, ko sem prišel v bivšo Jugoslavijo, pa izven svoje domovine Jordanije. Večino časa sem preživel v Sloveniji, vendar se doma počutim, kamorkoli pridem, zelo blizu mi je tudi Kuvajt, kjer sem tudi živel nekaj let,« je uvodoma dijake nagovoril uglajeni gospod lepih manir, ki se že desetletja suče na diplomatskem parketu sveta. Sprva deluje nekoliko ostro, zadržano in pomembno, vendar se občinstvo kmalu lahko prepriča o sproščeni in tudi humorni naravi cenjenega gosta. V Jugoslavijo je leta 1964 Samir Amarin prišel kot osemnajstletnik in v Zagrebu doštudiral farmacijo, svojo družino pa je ustvaril v Sloveniji. Ker prihaja iz goratega predela Jordanije iz mesta s starodavno utrdbo Kerak, se je pošalil, da je pravzaprav Jordanski Gorenjec.

Jordanija je urejena moderna država

Amarin zaupa v zmerno in konstruktivno politiko svoje države, ki jo zagotavlja starodavna kraljeva arabska dinastija Hašemitov, ki jih zgodovina povezuje s sorodstvom z Mohamedom. Jordanija je po njegovem mnenju izobraževalno središče celotne regije, kar zgodovina lahko le potrdi. Amarin pravi, da so jordanski izobraženci dobrodošli v vseh sosednjih državah. Glavno mesto Amman se ne ponaša le z zgodovinskimi, umetnostnimi in arhitekturnimi znamenitostmi, temveč  tudi z številnimi univerzami. »Mladina v Jordaniji živi tako, kot njihovi vrstniki v Evropi ali v Sloveniji, če bi vprašali moji hčeri, bi se o tem lahko prepričali,« je pristavil Amarin.

Zibelka treh monoteističnih religij

Bližnji vzhod je zibelka židovstva, krščanstva in islama. Dežele tega konca so bile vedno na prepihu različnih interesov. Amarin je prepričan, da trenja ne izhajajo iz različnih verskih prepričanj, sam je denimo kristjan, temveč je bil konflikt, danes predvsem zaradi nafte, državam vsiljen od zunaj. Dijakom je pojasnil razliko med Suniti in Šiiti. Suniti zagovarjajo Mohamedovo nasledstvo po pripadnosti in sposobnosti. Prvi kalif je bil Abu Bakr tesni Mohamedov sodelavec.  Šiiti pa zagovarjajo krvno nasledstvo po Mohamedu. Šiiti tako priznavajo šele četrtega kalifa po Mohamedu nečaka Alija bin Abu Taliba, ki se je poročil z Mohamedovo hčerko Fatimo, in velja tudi za prvega Imana. Glede razlike med Arabci in Perzijci je pojasnil, da danes za Perzijce veljajo Iranci, poleg tega še Afganistanci, Uzbekstanci in Tadžikistanci. Pravzaprav je meje skoraj nemogoče potegniti.

Jordan je reka življenja

 Za Jordanijo in sosednje države je reka Jordan strateškega pomena. Amarin se Jordana iz otroštva spominja kot mogočne reke, ki je danes le še potoček, saj na severu Izrael vodo iz Jordana izkorišča za namakanje nasadov na Golanski planoti, ki je glavno jabolko spora med Izraelom in Sirijo. Sogovornik poudari še pomen reke za kristjane, saj je bil v njej krščen Jezus.

Jordanija ima prihodnost

Pogovor o Jordaniji je odprl več vprašanj kot pa ponudil dokončnih odgovorov. Amarin je izrazil prepričanje, da nasilna arabska pomlad ni pravi odgovor na socialne in politične razmere v regiji, saj nasilje lahko rodi le nasilje. Za Jordanijo je prepričan, da bo tako kot do zdaj, hodila drugačno, svojo pot in ostala oaza miru.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: