Kranjski gimnazijci so se razkropili po Sloveniji


07.10.2014

V beli Ljubljani trebuh pustili zunaj

Avtorica: Manca Perko iz 4. f  

Četrtošolci, ki smo si letos za maturo izbrali predmet zgodovina, smo se v četrtek, 25. 9. 2014, odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Ker smo se odpravili z vlakom, so se naši ogledi začeli že na železniški postaji v Ljubljani, kjer je bil razstavljen sanitarni vagon, ki je bil postavljen na frontah v prvi svetovni vojni. Pot smo nadaljevali proti parku Tivoli, in sicer proti Muzeju novejše zgodovine. Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne so v spodnjem nadstropju pripravili razstavo z geslom: Take vojne si nismo predstavljali. V ospredju te muzejske razstave so drobne življenjske zgodbe in vojne izkušnje prebivalcev z območja današnje Slovenije. Poleg številnih  informacij, ki nam jih je simpatična vodička nizala eno za drugo, je prva svetovna vojna odlično predstavljena preko izbranih usod vojakov, njihovih potovanj na bojišča, povratkov domov in morebitnih ujetništev. Veliko pozornosti je namenjeno vplivom vojne na življenje v zaledju, delovni mobilizaciji žensk, usodi beguncev … Zanimivo je bilo prisluhniti, kako so vojno doživljale ženske, ki so ostajale doma, čakale na pisma svojih mož ali na sporočilo generala, ki bi jim sporočil, da je njihov ljubljeni padel na fronti. Slišali smo tudi zgodbo ljubiteljskega fotografa, ki je vojno dogajanje ovekovečil. Ogledi se seveda še niso zaključili in podali smo se v zgornje nadstropje, kjer pa nas je vodič Matjaž popeljal po razvoju Slovenije od Države SHS pa vse do današnje Republike Slovenije. Ogledali smo si razstavljene fotografije, Titov doprsni kip, takratne politične propagande … V načrtu našega zgodovinskega potepanja je bil še ogled Emone, ki pa smo ga na žalost (ali pa srečo) zaradi dežja izpustili. Tako smo ekskurzijo zaključili predčasno in sestradani odšli nazaj na železniško postajo.

 

Izčrpna ekskurzija po Primorski

Avtor: Ambrož Pivk iz 4. f

Večina četrtih letnikov je oba septembrska dneva, namenjena ekskurzijam, prespala, tisti, ki pa imamo na maturi geografijo, smo bili med (ne)srečneži na poti. Naša ekskurzija nas je vodila na Primorsko. Po dveh prijetno prespanih urah na avtobusu je bil naš prvi ogled Socerb na kraškem robu, razgledna točka nad Trstom. Tam smo poslušali razlago lokalnega vodiča in nikoli si ne bi mislil, da se da o tistih nekaj metrih slovenske obale in tistih nekaj hišah Trsta toliko povedati. Recimo samo, da je bil zelo izčrpen. Po predavanju z razgledom smo se skozi gozd odpravili do bližnje kraške Svete jame, v kateri je tudi edina slovenska podzemna cerkev. V jami naj bi se skrival sveti Socerb, ko so ga preganjali, svetnik pa naj bi se pred nekaj leti reinkarniral v podobi angleškega zdravitelja Stephena Turoffa, ki zdaj za svoje modrosti pobira zajetne 'prostovoljne prispevke'. Po ogledu jame smo se odpeljali v Trst, kjer smo imeli najprej čas za kosilo, nato pa smo si ogledali Rižarno, taborišče iz druge svetovne vojne, kjer je bilo zaprtih in ubitih tudi mnogo Slovencev. Velik del taborišča je sicer prazen, smo pa videli prikaz velikosti celic in nekaj zapisov ter slik zapornikov. Naša zadnja postaja je bilo središče mesta Trst, kjer smo med drugim videli in slišali o hiši z ometom iz kisa, slovenskem kulturnem zbirališču, rimskem amfiteatru ter ideji Marije Terezije, da bi Trst spremenila v nekakšen Amsterdam s kanali. Ravno daleč ni prišla. 300 metrov, če smo natančni. Za zaključek napornega pohoda po včasih največjem slovenskem mestu smo si privoščili še zasoljeno drago kavo, nato pa smo se po še dveh urah spanja izmučeni, a tako rekoč razsvetljeni vrnili domov.

 

Blišč in beda gimnazijske ekskurzije

Avtor: Vid Naglič iz 3. č

Na oblačno četrtkovo jutro, 25. 9. 2014, se je gruča vedoželjnih dijakov, beri zafrustriranih najstnikov, odpravila na prvo letošnjo ekskurzijo. Gimnazijska okupacija mračnega perona kranjskega postajališča se je s sončnim vzhodom končala in smrad izpušnih plinov je zamenjal zatohel vonj prenapolnjenega avtobusa. Dobro uro vožnje po Ljubljanski kotlini smo nekateri, manj dovzetni za hrup, prihajajoč iz profesorjevega mikrofona, izkoristili za pasivni protest proti prezgodnjemu vstajanju. Naslednjo uro smo, pri nič kaj prijetnih 8 °C, obuti v visoke škornje in z opasano svetilko odkrivali sobane Križne jame. Sledilo je nekaj, vsi poglejte skozi desno okno, ogledov, nato pa obhod rezidence srednjeveških knezov, gradu Snežnik. Velike in razkošno opremljene sobane grajske gospode na eni in vlažna ter temačna domovanja služinčadi na drugi strani. Tako imenovana blišč in beda »grajskega« življenja. Po težko pričakanem kosilu in kozarcu ali dveh je grenkobo jutra zamenjala blaginja, megla pa je vztrajala še v pozno popoldne. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom naravnega mostu v krajinskem parku Rakov Škocjan ter obiskom ribniškega muzeja. Izpahovanje sklepov in dolbljenje oči iz jamic nedolžnih »čarovnic« nista edini ročni spretnosti prebrisanih Ribničanov, zatorej je sledila predstavitev do danes ohranjene tradicije izdelovanja suhorobnih izdelkov. Zadovoljni, vsak s svojo kuhalnico v žepu, smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov, lahkotne pogovore in najstniško brezbrižnost pa je kaj kmalu zamenjala temačna slutnja prihajajočega delovnega dne.

 

Koroško vesolje in plebiscit

Avtorici: Nina Jenko in Vesna Velkavrh iz 2. c

V sredo, 24. 9. 2014, smo se dijaki 2. letnikov odpravili na ekskurzijo po Koroškem. Iz Kranja smo se z avtobusom odpeljali proti Koroški preko Domžal, Vranskega in Celja do Vitanja, kjer smo si ogledali muzej, posvečen slovenskemu inženirju kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij Hermanu Potočniku Noordungu. Muzej je kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij in je zgrajen po modelu Potočnikovega bivalnega kolesa. Pot smo nadaljevali mimo Slovenj Gradca v Libeliče, kjer so nas gostoljubni vaščani popeljali do kostnice sv. Mihaela, v katero smo smeli vstopiti in si v njej ogledati zbirko pravih človeških kosti. Vodič nam je ob pogledu na slovensko-avstrijsko mejo pojasnil zgodovino zavzemanja vaščanov Libelič proti priključitvi vasi k Avstriji. Popeljal nas tudi je skozi etnološko zbirko v skednju ob župnišču, kjer so predstavljena stara orodja za delo na kmetijah s tega območja. Nato smo se z obiskom največje črne kuhinje na Slovenskem seznanili z življenjem kmečkih gospodinj in njihovimi pripomočki. Nazadnje smo obiskali še Plebiscitni muzej, kjer je postavljena stalna razstava o koroškem plebiscitu. Naša naslednja postaja je bil rudnik svinca v Mežici, v katerega smo se, opremljeni s čeladami in z zaščitnimi haljami, podali v utesnjenih vagončkih  rudniškega vlakca. Po razburljivi vožnji smo se sprehodili po nekaterih rovih mežiškega rudnika, kjer smo se seznanili z življenjem rudarjev. Pot nazaj nas je vodila preko Črne na Koroškem, ki je pogosto imenovana tudi Zlata na Koroškem, ter skozi Šoštanj, v katerem smo si iz avtobusa od blizu ogledali še šoštanjsko termoelektrarno.

 

Prvi letniki smo ostali doma

Avtorica: Katka Tirović iz 1. b

V sredo, 24. 9. 2014, smo dijaki 1. letnikov imeli prvo ekskurzijo. Pot nas je vodila po Gorenjski. Naš prvi postanek je bil v srednjeveškem mestu Radovljica, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru do Čebelarskega muzeja. Tam smo prisluhnili predstavitvi zgodovine čebelarstva (s poudarkom na naši avtohtoni vrsti čebele – kranjski sivki) in se sprehodili po muzeju. Ogledali smo si razne pripomočke, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu: panjske končnice, panje, čebele ... Po ogledu smo se odpravili proti Bledu, da bi obiskali regijsko turistično in naravovarstveno informacijsko središče Bleda, Gorenjske in Triglavskega narodnega parka Triglavska roža. Spoznali smo, da nas poleg bogate naravne in kulturne dediščine združuje tudi bogastvo Triglavskega narodnega parka. Po tem smo se z avtobusom odpeljali do Pokljuke, natančneje do barja Gorenjek.  Sprehodili smo se po učni poti okoli barja. Pot je bila zanimiva predvsem za spoznavanje posebnosti in pomena šotnih barij, ki sodijo med območja najdragocenejše narave v Evropi. Na ekskurziji pa smo bili tudi športno aktivni, saj smo se v Bohinju sprehodili do korit reke Mostnice in do Hudičevega mostu. Tam smo lahko občudovali naravne lepote Bohinja in pa razgled na Škofjeloško hribovje. Po malici smo se odpravili na našo zadnjo destinacijo dneva ¬ v muzej železarstva v Železnikih. Na trgu pred muzejem smo videli plavž za taljenje železove rude, v muzeju pa  zbirko o železarstvu, zgodovino Železnikov ... Polni mešanih občutkov o ekskurziji, ki je bila večini dijakov poučna in  zanimiva, smo se odpravili proti domu v želji po še večih podobnih ekskurzijah.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: