Kranjski gimnazijci so se vrnili s Kitajske


11.11.2015

8. svetovno tekmovanje v poznavanju kitajskega jezika in kulture »Chinese Bridge«

 

Avtorica: Ajda Peternel iz 3. b

Fotografije: prof. Nina Ovsenek, Ajda Peternel in arhiv Hanbana

 

 

Po skoraj treh tednih smo se živi in zdravi 2. novembra 2015 vrnili z 8. svetovnega tekmovanja iz znanja kitajščine »Chinese Bridge«. Štirje kranjski gimnazijci smo bili najboljši na 2. državnem tekmovanju »Chinese Bridge«, ki ga je letos maja organizirala naša šola. Za nagrado nas je čakala udeležba na svetovnem tekmovanju v Kunmingu, prestolnici province Yunnan na Kitajskem. Žan Govekar iz 3. h in Tjaša Erznožnik iz 4. f, zmagovalca državnega tekmovanja, sta se svetovnega tekmovanja udeležila kot aktivna tekmovalca, midve z Ajdo Markič iz 3. a pa kot opazovalki.
Na Kitajsko smo se odpravili sredi oktobra, na poti pa nas je spremljala prof. Nina Ovsenek. Z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana smo najprej odleteli v Pariz, kjer smo morali dolgih 9 ur čakati na letalo v Peking. Kljub skoraj 25-urnemu potovanju ob prihodu v Peking ni bilo počitka. Najprej nas je majhen avtobus odpeljal v hotel, kjer smo odložili svoje stvari, nato pa smo takoj odšli na ogled prve znamenitosti – kitajskega zidu.  Na poti do vrha so nas dodobra utrudile skoraj pol metra visoke stopnice.
Še isti dan je sledil obisk Hanbana, sedeža Konfucijevih inštitutov, ki so bili organizatorji tekmovanja. Skrbijo za spoznavanje kitajskega jezika in kulture po vsem svetu. Snemali in slikali so nas z vseh strani. Tjaša in Žan sta se morala po ogledu Hanbana s profesorico udeležiti predavanja za tekmovalce, opazovalci pa smo si ogledali zanimivo razstavo o kitajski kulturi in opazovali mojstrsko izdelavo skulptur iz sladkorja. Nato je sledil še obisk živalskega vrta, kjer so največ zanimanja požele predvsem pande. Po kosilu in vrnitvi v hotel smo izmučeni samo še zaspali.
Naslednji dan je sledil še dokaj hiter ogled gromozanskega prepovedanega mesta, ker nas je sredi dneva že čakal polet v Kunming, prizorišče tekmovanja. Pot je bila zelo pestra, saj smo zaradi vremenskih razmer pot podaljšali s postankom in čakanjem na letališču v Chengduju. Ko smo po dolgotrajni poti, ki naj bi trajala le tri ure, končno prispeli v hotel, smo še za kakšne tri ure zaspali, nato je že napočil nov dan.
Dogajanje v Kunmingu je bilo v naslednjih štirinajstih dneh tako pestro, da ga je kar težko opisati. Seveda je bila glavna vsebina dogajanja posvečena tekmovanju, na katerem so se udeleženci iz 82 držav kosali v poznavanju kitajskega jezika in kulture. Poleg tega je bil še cel kup spremljajočih dogodkov, delavnic in izletov, ki so do zadnje sekunde zapolnili vse dni našega bivanja na Kitajskem.
Na otvoritveni prireditvi so nas domačini sprejeli v svojih narodnih nošah, v zrak smo spustili množico balonov in posadili »slovensko« drevo. Seveda nas je na vsakem koraku spremljala množica kamer in fotografov.
Naslednje dni, ko so se tekmovalci pripravljali na tekmovanje in imeli tudi že prve kroge tekmovanj, smo opazovalci imeli nekaj ogledov. No, večine ogledov in izletov so se udeležili tudi tekmovalci. Med drugim smo obiskali univerzo. Značilnost kitajskih univerz in študentskih naselij je čudovita okolica s parki, ki je tako prijetna, da bi z veseljem hodila v šolo vsak dan, tudi ko ne bi bilo treba.
Nastop, ki bi si ga moral vsakdo ogledati vsaj enkrat v življenju, je nastop mojstrov borilnih veščin, v katerem se prepletajo izjemne točke, ki prekipevajo od energije.
Udeležili smo se tudi različnih delavnic: od barvanja zmajev, mask in dežničkov pa do izdelave ikeban, pri čemer je »kraljeval« naš Žan. Med drugim smo tudi pomerjali njihove noše, streljali z lokom, igrali razne igre in pisali pismenke.
Tudi izleti niso bili kar tako. Poleg tistih v Pekingu smo si tu ogledali kamniti gozd s čudovitimi razgledi, muzej, tradicionalno vas ene izmed kitajskih manjšin, kjer so nam pripravili folklorni nastop. Poslušali smo ušesa parajočo kitajsko opero, obiskali šolo in videli njihovo vsakdanjo jutranjo telovadbo. Bili smo pri pouku angleščine, kjer smo s presenečenjem ugotovili, da je kljub devetletnemu učenju ne obvladajo najbolje. So nam pa učenci priznali, da se prvič v življenju pogovarjajo s tujci. Angleško, seveda.
V prostem času smo seveda nakupovali, predvsem kartice in spominke za domače in prijatelje. Navezovali smo stike z množico udeležencev tekmovanja z vsega sveta, si izmenjavali elektronske naslove in si obljubljali, da se še kdaj srečamo.
30. oktobra 2015 je sledil zadnji del tekmovanja s sklepno prireditvijo. Vse skupaj je s svojo pompoznostjo in fantastično energijo bolj spominjalo na evrovizijski spektakel kot na srednješolsko tekmovanje. Slovenska tekmovalca se sicer nista uvrstila v finale tekmovanja, toda tega tudi nismo pričakovali, saj se pri nas še vedno kitajščine učimo le kot interesne dejavnosti. Večina udeležencev se kitajščine uči kot 1. ali 2. tujega jezika. Tekmovalci iz Srbije se je na primer učijo štiri leta po pet ur na teden. No, oni so se uvrstili med najboljših 17. Je pa treba poudariti, da sta Tjaša in Žan za svojo udeležbo na tekmovanju, tako kot ostali tekmovalci, dobila vsak polletno štipendijo za študij na Kitajskem. To pa je nekaj!
In na koncu – slovo. Solze so tekle v potokih, vsi so plesali, se objemali, slikali, toda pred nami je bila še skoraj 35 ur trajajoča pot v Slovenijo, kjer so nas čakali naši domači.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: