Maturantska ekskurzija 2018


26.11.2018

Zabavljivi zapis kranjskega gimnazijca o tradicionalni ekskurziji po nekdanji Jugoslaviji.

 

Avtor: Peter Hafnar iz 4. c

 

V ponedeljek, 27. 8. 2018, sem se v avtobusu znamke Setra voznice Katarine podjetja Jereb vozil domov skupaj s svojimi sošolci, prekrasno razredničarko Martino, vsevednim vodičem Tinetom ter spremljevalko Anko. Sedel sem v zadnji vrsti, željan zabave, vendar zraven mene so na levi sošolci smrčeče spali, sošolci pred mano pa so se le trudili doseči spanec. Preostalo mi ni nič drugega, kot da najdem zabavo sam. Ker sem izgubil slušalke, sem po tihem prižgal zvočnik, ki je bil priklopljen na podaljšek, ki smo ga kupili prvi dan za maksimalno zabavo. Dinamična vožnja ter melodično ozadje sta me pritegnila k razmišljanju. Spraševal sem se, kako in koliko sem se pravzaprav zabaval ta teden ter kaj sem doživel poleg zabave. Moji možgani so začeli nizati podatke, začel sem razmišljati o tem tednu ter se spominjal dogodivščin, ki so se mi zgodile.

Boleča prekrokana glava me je kot prva spomnila na prejšnji večer, ki je bil vzrok bolečin. Bil je večer v Beogradu. Odpravili smo se na splav na Savi, kjer se je zabava pričela. Po nekaj pijačah s sošolci ter tudi nekaj s profesorji se je plesišče otvorilo. Zaradi vrhunskih gibov smo s prijatelji tekmovali v plesnih bojih. Veljal sem za prvaka absolutne kategorije, dokler me na dvoboj ni izzvala profesorica slovenščine. Dvoboj sem zasmehujoče sprejel, saj sem mislil, da ji telo ne teče tako kot jezik, vendar sem že po prvi rundi videl, da bo dvoboj tesen. Profesorica je imela več podpore ter je tako zmagala nepošteno. Hotel sem si povrniti slavo še v dvoboju z vodičem Tinetom, vendar ko je ta začel plesati, mi je dih zastal. Gibi so bili tako prefinjeni ter hitri, da sem takoj videl, da nimam priložnosti, ter dvoboj predal.

Postal sem žejen. Iz nahrbtnika sem vzel dobro mrzlo Zalo, ki sem jo kupil pri Katarini, ter jo spil. Ob vodi sem se spomnil na mrzlo reko Taro, po kateri smo raftali šesti dan. V našem gumenjačku smo bili stisnjeni jaz, Tine, Aljaž, Bine, Blaž, Jan, Filip, Mark ter črnogorski vodič. Zaradi naše napadalne tehnike se je rafting hitro spremenil v divje vodne bitke, v katerih smo bili absolutno nepremagljivi. Po uničenju vseh drugih skupin smo gumenjak spravili iz vode ter se z divjim, na pol ˝škrbastim˝ voznikom odpeljali na kosilo, ki je bilo precej skromno za tako široke hruste, kot smo mi. Z nasmehom sem se spomnil še virtuoznega skoka profesorice s 15 m visoke skale v vodo, ko je naredila trojni salto ter v vodo pristala vertikalno, obrnjena na glavo. Po tej dogodivščini smo se odpeljali v Zlatibor, kjer smo zopet pregledali nočno življenje. Odšli smo v odličen moderen klub, kjer je bila odlična zabava. Tema. Hodimo nazaj v hotel ter pojemo skladbo rom pom pom, še ne gremo domov.

Zagledal sem Blaža, ki se je pogovarjal z nekaterimi sošolkami. Opazil sem, da je pogovor izzivalen, zato sem si rekel: »Bvaž, kakšen lovec si ti.« Ob tem reku sem se spomnil na hotel Lovec, v katerem smo ostali dan prej v Žabljaku. Pred tem hotelom smo si ogledali Boko Kotorsko. Bolj kot ta me je fascinirala pot do nje. Predstavljal sem si, kako bi po teh ovinkih drvel z motorjem ali avtom. Dolgo smo se vozili, nato pa končno prišli do hotela, kjer sem preizkusil svoje glasilke, vendar publika ni videla moje nadarjenosti, kar je med razmišljanjem o tem narisalo začuden izraz na mojem obrazu.

Avtomatično sem se spomnil na prejšnji dan, ko smo si ogledali prečudovit Dubrovnik. Na obzidju je detektiv pregledal našega vodiča Tineta, saj izgleda sumljiv kot nekakšen vodja kartela. Na srečo ni bilo problemov. Zatem smo se zabavali na plaži nekega lokala, kjer smo hoteli naročiti liter najdražjega šampanjca, vendar je ta stal 1300 evrov, tako da smo to idejo preskočili.

Draga pijača me je paralelizemsko spomnila na poceni hrano prejšnji dan v Mostarju. Tam smo jedli vrhunske čevapčiče, pili pivo ter se na koncu poslovili z bosansko kavo ter baklavo. Vse to je stalo manj kot v Sloveniji pica. Jedli smo blizu mosta, ki je prečudovit. Z njega smo videli še celo skok nekega domačina. Po tem smo se odpeljali do Neuma, kjer smo se kopali, sledil pa je najbolj zaspan večer v tednu.

Na zvočniku se samodejno začne predvajati značilna balkanska glasba, ki me spomni na prejšnji večer v lokalnem klubu z izjemnim narodnim »pjevačem«. Znali nismo nobene njegove pesmi, razen Džurdževdana, ki je pričaral nepozabno atmosfero. Klub je bil v Sarajevu, po katerem nas je nekaj ur prej vodil visoki vodič Meme, ki je zabaven človek in govori s komičnim pridihom. Sline se mi cedijo, ko pomislim na čevapčiče, ki smo jih jedli na Baščaršiji, zato sklenem, da se v to mesto vrnem še enkrat.

Misli začnejo premlevati že prvi dan našega potovanja. Od jutanjega spanja na avtobusu do zabave na avtobusu, večerje,  zabave v sobi, ob in v jezeru, v lokalu, spet v sobi in na koncu spanje. Z nasmeškom se spomnim, da smo prvi dan zajeli nočno življenje z veliko žlico. Jezero v Jajcu ni bilo ravno najbolj toplo in dišeče, vendar je bilo druženje v njem nepozabno. Vabljivi natakarji so nas povabili v lokal, v katerem smo poskusili nekaj pijač. V tem lokalu sem spoznal vodiča drugega avtobusa Andreja Bandlja, s katerim smo se spoprijateljili že prvi večer. V lokalu se je pogovor razvijal ter skovali smo plane, ki so bili kasneje med tednom uresničeni.

Razmišljanje končam s širokim nasmeškom na obrazu, kar pa po taki izkušnji ni nič čudnega. Potovanje želim označiti za vrhunsko in perfektno brez napak, ko pa me nekaj zmoti. Profesorica Lušina prikoraka v zadnji del avtobusa s steklenico vodke. Takoj se mi obraz skisa in sem se spomnil te spodletele akcije, ko nam je profesorica vodko zaplenila ter nam je ni uspelo pridobiti nazaj. Tako je moja oznaka maturanca svetla z malo črno piko, ki mi sivi lase ob vsakem pomisleku.

 



   
         
   

Uporabne povezave

2018 2019 2020
junij julij avgust
p t s č p s n
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: