»Na koncu ni bilo tako hudo, kot se sliši.«


04.10.2016

»Na koncu ni bilo tako hudo, kot se sliši.«

Zvestobo Gimnaziji Kranj prisegla nova generacija prvošolcev.

 

Avtor: Erazem Pivk iz 1. a – bivši fazan
Fotograf: Andraž Žnidar iz 4. c

 

Uradno naj bi se šola začela prvega septembra, vendar se, kot vam lahko pove oziroma prizna skoraj vsak prvošolec srednje šole, ta zanj začne že veliko prej. Vse se začne približno en teden ali dva pred prvim septembrom, ko pridno kupujemo vse potrebne pripomočke, zvezke in podobno. Seveda kupimo preveč, saj mislimo, da bo v gimnaziji potrebno veliko več pisal kot le nalivno pero ali kemični svinčnik, vendar to še ni najhujša stvar. Najhuje je, ko te en teden pred začetkom, ali pa le par dni, psihično stisne in kar naenkrat si pred prelomnico v svojem življenju. K temu seveda spadajo velike količine veselja in dvoma, kakor tudi manjše količine strahu pred tem, kar nas čaka prve dni v septembru.

Enaintridesetega avgusta učenec pred spanjem podzavestno zmoli svojo molitev, da se mu bo jutro čim lepše odvilo. Zjutraj prvega septembra se večina prezgodaj ali pa prepozno zbudi in se tako fizično (nanašanje kreme ali premišljena izbira oblek, da bo videti dobro in da ga ne bodo takoj popisali), najbolj pa psihično pripravi na gručo vodoodpornih flomastrov, ki nanj v vrsti čakajo na poti do gimnazije. Na koncu ni bilo tako hudo, kot se sliši. Res je do vsakega od nas prišel kakšen maturant in nas prav lepo okrasil, vendar ni bilo nič takega, kar bi nas lahko travmatiziralo. Enak princip se je ponovil še naslednjih nekaj dni vse do ponedeljka, ko so starejši že pozabili, da po njihovih hodnikih zmedeno blodijo fazani. Najbolj nas je bilo strah uradnega fazaniranja. Ta beseda je še vedno pognala strah v vsakega izmed nas. Predstavljali smo si mučenje, javno osramotitev ali kaj podobnega in prav zato je prišlo do bitke v naših razredih, ko smo izbirali, kdo bo predstavljal svoj razred na tem tekmovanju za čast in ponos najboljšega prvega letnika. Seveda so učenci po navadi izbrali predsednika razreda in zraven vrinili še nekaj učencev, ki niso imeli energije ugovarjati skupini tridesetih novih sošolcev. Izbrali smo dva para (seveda sem bil tudi sam eden izmed srečnežev), vendar je en dan pred tem dogodkom (v sredo) prišla novica, da moramo izbrati še en par, česar seveda nismo najbolje sprejeli. Na koncu tretji par ni imel nobene vloge v dogodku, tako da je lahko mirno dihal.

Vse skupaj se je odvijalo v četrtek, 8. septembra 2016. Začelo se je ob petih, vendar se je cel naš razred tam zbral že nekaj minut prej, saj smo se na to grozo hoteli podati skupaj. Stvar, ki nas je po mojem mnenju najbolj prestrašila, je bila ta, da nismo vedeli, kaj nas čaka. Ob petih se je res začelo in vsi fazani smo se morali postaviti za oder. Večina se je usedla na tla, saj se, po pravici povedano, nikomur ni ljubilo stati. Na začetku je imela nagovor predsednica Dijaške skupnosti Gimnazije Kranj, ki je seveda vodila celotno prireditev.

Vse se je vrtelo okoli fazanov, saj uradno še nismo bili gimnazijci, temveč fazani. Za vsak večcelični oziroma večji organizem je (to smo kasneje izvedeli pri pouku biologije) obvezno prehranjevanje in prav zato je bila prva naloga namenjena prehranjevanju fazanov. Iz vsakega razreda je prišel na oder en par z nalogo, da drug drugega nahranita na najzabavnejši način. En predstavnik je dobil dva ali tri kose oreha, drugi se je postavil nasproti in je moral oreh, ki naj bi ga prvi predstavnik vrgel, ujeti. To sem veliko bolj zakompliciral, kot bi sicer lahko, vendar je bil to najboljši način, kako naj to opišem. V prvo ni uspelo nikomur, v drugo pa skoraj vsakemu. Edini razred, ki ni ujel orehovega jedrca, je bil prvi poraženec tega dne. Bil je prvi razred, ki je bil odstreljen. Naslednja naloga je bila dokaj znana igra, imenovana Chubby Bunny, katere princip je, da v usta nabašeš največjo možno količino neke hrane (v tem primeru sladkornih penic) in izgovoriš »chubby bunny«. Če igralec tega ne more pravilno povedati, je bil, kakor so se izrazili maturanti, odstreljen. Tokrat je bil to 1. č razred, ki je bil seveda tudi med poraženci. Zadnja naloga pa je bila bolj povezana z našo gimnazijo in kot mogoče veste, na Facebook strani naše šole dijaki redno objavljajo jutranjice. To je štirivrstičnica in naša naloga je bila, da napišemo svojo, v kateri se zahvalimo našim razrednikom. Vsak razred je napisal svojo in prav vsaka posebej je bila na svoj način zmagovalna, vendar je zmagovalno mesto zasedla le ena in to je bila pesem 1. b razreda. Njihov nagrada je bila, da so imeli čast prvi dobiti malico, ki se je že pekla za nas.

Preden pa smo se lahko zapodili v hrano in pogovore, smo morali vsi fazani povedati zaprisego in od tistega trenutka naprej uradno nismo bili več fazani, temveč pravi gimnazijci. Prisegi smo, da bomo spoštovali Gimnazijo Kranj in da bomo v ponos naši šoli. Od takrat naprej nismo več zmedeni in panični fazani. Zdaj smo dijaki. Kljub temu nas je nekaj maturantov še popisalo in seveda sem, kot predstavnik razreda, ki ni bil zmagovalen, dobil še nekaj F-jev. Malo za zaključek tega fazanskega obdobja. Po zaprisegi smo vsi evforični (vsaj zase vem) planili eden čez drugega do hrane, ki jo je najprej dobil zmagoviti 1. b razred. Mi smo bili že na tretjem mestu, tako da ni bilo krize, vendar dva odstreljena razreda oziroma razreda, ki sta izgubila, nista le zadnja dobila hrane še pospraviti sta morala celotno sceno in njih je šele na koncu čakala trdo prigarana malica.

Mislili smo, da bo uradno fazaniranje pravi pekel, vendar na koncu ni bilo tako hudo na. Kako se je vse skupaj končalo? Predstavljajte si skupino ambicioznih, presrečnih in ponosnih prvih letnikov, ki se bašejo s pleskavicami v lepinji (ki so bile popolno spečene izpod rok prof. Lapuha) in se podzavestno že bahajo z nazivom dijak Gimnazije Kranj. Kaj smo s sošolci pridobili s fazaniranjem? Celoten dogodek nas je povezal in od tistega trenutka nismo bili več skupina neznancev, ki se ravno po naključju nahaja v isti učilnici, pač pa smo od tistega popoldneva naprej res razred.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: