Najtežje pričakovan slovenski odrski spektakel


29.01.2015

Ocena Iliade, izvedene v koprodukciji Drame, Cankarjevega doma in MGL.

Avtorja: Magdalena Rakovec in Ambrož Pivk iz 4. f
Fotografija: Peter Uhan

 

Ker je nova uprizoritev Iliade režiserja Jerneja Lorencija v izvedbi verjetno najtežje pričakovan odrski spektakel letošnjega leta, smo si jo seveda ogledali tudi 4. letniki Gimnazije Kranj. Pričakovanja so bila visoka – nekaterim jih je izpolnila, drugim ne. Izvedba vsekakor ni bila takšna, kot bi jo pričakovali glede na klasičnost materiala.

Pri predstavi ni šlo za epski vojni spektakel, temveč bolj za kruto igro bogov in človeških izbrancev. Izvedba je zelo moderna, na nek način pa tudi zelo klasična. Strogo se drži klasičnega heksametra, a iz zgodbe izlušči le bistvo – ozadje in psihološko igro glavnih likov. Z mnogimi glasbenimi vložki se drži grške tradicije, ki je glasbo in petje tesno povezovala z dramskimi deli, glasba pa je zelo netipična, praktično od etno do jazzovske. Gre za moderno, inventivno predstavo, ki pa vseeno spoštuje tradicijo grške dramatike in mitologije. Zapletenost in zahtevnost predstave izhajata predvsem iz jezika in kompleksnosti predzgodbe, scenografija in dinamika pa sta minimalistični, a polni simbolov in izvirnih idej, kot npr. motiv vode, ki ponazarja (ne)večnost, in uporaba pravega prašičjega mesa, ki poudarja surovost in hkrati kruto neosebnost bojevanja – smrt posameznika ni tragedija, je le majhen korak v večji bitki, neizprosni igri kraljev in bogov. Ta učinek doseže predvsem brezkompromisna igra igralske zasedbe, ki je svoje delo opravila izjemno. Matej Puc se je izkazal v igri Zevsa, ki ga ne predstavi le kot božanstvo, temveč predvsem kot krutega in perverznega akterja. Poleg svoje odlične igre pa se je Jure Henigman v vlogi Ahila grške tradicije držal tudi s svojo izklesano postavo, ki je bila kot oda grškemu idealu lepote atletskega telesa. Seveda ne gre zanemariti niti drugih igralcev; Nine Ivanišin v vlogi Tetide, Ahilove matere, Aljaža Jovanovića v vlogi Parisa, Marka Mandića v vlogi Hektorja, vedno odličnih Jerneja Šugmana v vlogi Agamemnona in Janeza Škofa v vlogi Priama ter drugih.

Predstava je na vsakega posameznika naredila drugačen vtis, kar je pri modernem gledališču tudi pričakovano.  Vsekakor je  vredna ogleda, zagotovo pa zahteva dobro poznavanje predzgodbe in epa ter angažiranost gledalca pri razumevanju zgodbe.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: