Paradižnik & zelje


19.09.2016

Kranjski gimnazijci na Maturantski ekskurziji 2016.

 

Avtorja: Petra Jeler in Metod Zupan iz 4. c

Prvi dan smo navsezgodaj, ob šestih zjutraj, z avtobusom odšli izpred Gimnazije Kranj proti Hrvaški, pred nami je bila dolga pot. Naš prvi postanek so bila Plitvička jezera, nacionalni park, velik, bahaštva vrednih 300 . Pogled na pršenje vode ter mavrice, ki so jih ustvarjali sončni žarki, se je zdel skoraj poetski. Pot smo nadaljevali proti Bosni in Hercegovini do Jajca, kjer smo tudi prenočili ter si potešili lakoto. Zjutraj smo, naspani in polni energije, imeli ogled mesta, muzeja AVNOJ-a, sledil je odhod do Sarajeva. Ogledali smo si mesto in znano Baščaršijo ter »tunel spasa« oziroma predor upanja. Povzpeli smo se na nebotičnik in si ogledali panoramo mesta. Naslednji dan smo se odpravili proti Jablanici, kjer smo si ogledali most na Neretvi ter bližnji muzej. Filmski navdušenci pa so prepoznali tudi lokacijo snemanja filma Bitka na Neretvi. Naslednji postanek je bil v Mostarju z ogledom turške hiše in mesta. Lepota starodavnega mesta je bila tako navdihujoča, da bi že ob samem pogledu po ulici lahko napisali vsaj tri jutranjice. Nadaljevali smo pot proti Neumu, kjer smo si privoščili skok v morje. Dubrovnik nas je pričakal 4. dan, in ko smo stali pred mogočnimi stoletnimi zidovi, se je zdelo, kot da bi vetrc zapihljal besede Vladimirja Bartola v svojem opisovanju Al Arafa. Po ogledu mesta smo se z ladjico odpravili na otok Lokrum, kjer smo se osvežili v morju. Prenočili smo ponovno v Bosni in Hercegovini v Trebinju, kjer nas je znova pričakala tradicionalna balkanska oziroma, kot smo kasneje izvedeli, tradicionalna poceni večerja iz mesa, krompirja ter paradižnika in zelja. Naslednji dan smo po adrenalinski vožnji prispeli v Črno goro skozi Kotor na Lovćen, kjer se na 1657 m nadmorske višine, poleg množice ljudi s selfie sticki, nahaja mavzolej Petra II. Petroviča Njegoša. Za kosilo smo se ustavili v Cetinju in prenočili v Žabljaku, kjer nas je že nestrpno čakala kopija večerje prejšnjih dni. Šesti dan je bil bolj adrenalinski. Najprej smo se z žičnico povzpeli na Savin kuk z 2313 m nadmorske višine, kjer smo imeli razgled na bližnje gore in okolico, ter odlično ozadje za selfije. Nato je sledil zipline in končno še, že težko pričakovani, rafting na Tari, kjer smo občutili njenih 8˚ C. Odpravili smo se proti Srbiji in si naslednji dan ogledali mesto Topola in Oplenac, kjer se nahaja čudovito okrašena cerkev, ki služi kot grobnica Karađorđevićev. Ogledali smo si še Avalo, kjer je spomenik neznanemu junaku, pot pa nas je zanesla tudi na Dedinje, v Hišo cvetja, ki se na prvi vtis mogoče zdi kot ime za omaro naglavnega okrasja profesor Lušinove, vendar gre za Titov grob. Zvečer smo prispeli v Beograd, se sprehodili po mestu, kasneje pa imeli zaključno zabavo na splavu Sava. Zadnji dan je sledil voden ogled mesta ter pot proti domu s postankom v Novem Sadu. Pozno zvečer smo prispeli domov in se brez oddiha naslednji dan neprespani, vendar polni entuziazma odpravili v šolo, novim dogodivščinam naproti. 

 

Avtorja: Klavdija Koren in Jure Ramšak iz 4. f

Naša pot se je začela 23. 8. 2016 ob 6. uri zjutraj v Kranju. Prezgodnji uri navkljub smo bili navdušeni, vedoč, da se podajamo na pravo pustolovščino. Po dobrih treh urah vožnje smo prispeli do Plitvičkih jezer, nagnetenih s tujci. Poleg jezer smo si ogledali tudi slap, ki velja za najvišjega na Hrvaškem. Pot smo nadaljevali preko Bihača do Jajca. Ker smo se v Plitvicah zadržali kar nekaj časa, smo v hotel prišli dokaj pozno. Sledila je večerja, po kateri smo se odpravili na skupni sprehod ob jezeru. Po napornem dnevu sta bila rakija in hladno pivo pravo zdravilo za utrujene dijake. Po malce neprespani noči smo si zjutraj ogledali mesto s trdnjavo, katakombe in hišo drugega zasedanja AVNOJ-a. V času kosila smo prispeli do Sarajeva na znamenito Baščaršijo. S polnimi želodčki lokalnih dobrot smo si z vodičem ogledali Husrev-begovo džamijo in Principov most ter se povzpeli na stolp z razgledom na Sarajevo. Naslednje jutro je sledil ogled muzeja bitke pri Neretvi in podrtega mostu v dolini Neretve.  Po ogledu smo se namestili v avtobus z željo po spanju ter se nato ustavili v Mostarju, kjer smo si ogledali in prečkali stari most in se bosi odpravili v turško hišo. Prosti čas smo preživeli med tržnicami v Mostarju ter se nato z avtobusom odpeljali v Neum – prečudovito mesto ob morju. Malce izmučeni smo z veseljem poskakali v morje in uživali prosto popoldne. Z glasno glasbo ter osvežilno pijačo smo zvečer posedali na plaži ter se neizmerno zabavali, pa čeprav smo v postelje morali prej, kot smo si zamislili. Naslednji dan smo prestopili bosansko-hrvaško mejo in se odpravili proti čudovitemu Dubrovniku. Ura hoje po obzidju je minila dokaj hitro, čeprav je sonce pripekalo kot še nikoli. Lokalna vodička nam je v slovenščini predstavila znamenitosti starega mestnega jedra. Po kosilu smo vsi težko pričakovali kopanje na otoku Lokrum, do katerega smo se odpeljali z ladjico. Skakali smo z mogočnih klifov in se sončili na kamniti plaži Lokruma. Ker pa vsakega veselja mora biti konec smo se z ladjico okoli 5. ure zapeljali nazaj na celino in se z avtobusom odpravili nazaj v Bosno in Hercegovino, in sicer v mesto Trebinje. Večerno življenje smo preživeli v klubu ob reki Trebišnjici. Po zajtrku petega dne je sledil ogled mesta in hercegovske Gračanice, nato pa znana vožnja z avtobusom do Boke Kotorske in naprej na Lovčen, ki se nahajata v Črni gori. Po naporni vožnji za voznika Bojana ter naporni hoji po stopnicah za dijake, profesorici ter vodiča Bojana smo si zasluženo ogledali mavzolej Petra II Petrovića Njegoša ter Črno goro s kar 1657 metrov. Naslednja postojanka je bilo mesto Cetinj, kjer smo si ogledali mesto samo ter dvor carja Nikole. Nato smo se napotili skozi številne gozdove in čez nič kaj glavne ceste do zakotnega mesteca Žabljak v Črni gori. Zaradi nižje temperature, kot smo jo bili navajeni v zadnjih nekaj dnevih, so se le nekateri dijaki opogumili ter poiskali pot do mesta, da bi okusili tudi nočno življenje v Črni gori, saj nikoli ne veš, kdaj boš naslednjič spet imel to priložnost. Šesti dan smo začeli z vzponom na Savin kuk, ki v višino meri 2313 metrov, večji del poti pa smo opravili z žičnico. Nato je sledil spust po ziplinu prek kanjona reke Tare, ki se bohoti na višini 152 metrov. Po pristanku na drugi strani so nas s kombiji prepeljali do reke, kjer smo se z rafti spustili po 12 km dolgem odseku Tare. Sledilo je kosilo in odhod do hotela v Zlatiboru. Na predzadnji dan ekskurzije smo se najprej odpravili v Topolo, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri se nahaja grobnica dinastije Karađorđevićev. Po vožnji do Avale smo se povzpeli še na spomenik Neznanemu vojaku, nato pa je sledil še ogled cerkve sv. Save v Beogradu, ki je druga največja pravoslavna cerkev na svetu. Po večerji smo se sprehodili po Knez Mihailovi ulici in dobro začutili utrip pestrega nočnega življenja v Beogradu. Za zaključek dneva smo se odpravili na zabavo na splavu na reki Savi. Hkrati je bila to zadnja priložnost za večerno druženje. Ob glasbi in plesu smo ustvarili nepozabno atmosfero, zato je čas še prehitro minil. Poslednji dan smo se skupaj z vodičem sprehodili po Kalamegdanu, nato pa je že sledil povratek v domovino. Na poti smo se ustavili še v Novem Sadu, kjer smo imeli čas za kosilo. Preko Donave in Hrvaške smo se vrnili v Slovenijo. Izlet je bil resnično nepozaben in nam bo vsem še dolgo ostal v spominu.



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: