Pesnjenje kot meditacija v obeh pomenih besede


28.11.2018

Kranjski gimnazijci izkusili literarno delavnico na pesniški olimpijadi

 

Avtorja: Neja Jeraj Sedej iz 3. e in Erazem Baškovec iz 4. d

 

17. in 18. 11. 2018 je dvorec Bukovje blizu Dravograda gostil pesniško obarvano srečanje dijakov in študentov slovenskih šol, letos že 19. po vrsti – Pesniško olimpijado. Da je vse potekalo po načrtu in brez zapletov, sta skrbela njena organizatorja, Barbara Žvirc, ki je vodja projekta, in Robert Preglau, vodja JSKD OI Dravograd (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Dravograd), letošnji mentor, ki je vodil delavnice in nam postavljal prava vprašanja na temo pesnjenja, pa je bil doktor literarnih ved David Bedrač. Poleg dijakov in študentov iz cele Slovenije smo se olimpijade udeležili še štirje dijaki z Gimnazije Kranj. Čeprav naziv natečaja implicira tekmovanje in sta bila v končni fazi izmed devetnajstih sodelujočih izbrana dva olimpijca, pa je celoten dogodek potekal veliko bolj v skladu z olimpijskim motom, zato je je bilo ozračje, v katerem se je to snidenje mladih pesnikov odvijalo, vse prej kot stresno.

Udeleženci smo se prijetno zabavali na delavnicah Davida Bedrača, kjer smo drug z drugim delili svoje nazore v zvezi z odnosom med avtorjem in pesmijo, ali pa smo o teh in podobnih stvareh vsaj začeli razmišljati. Dopoldanska delavnica je bila bolj teoretske narave, medtem ko smo se v popoldanski lotili oprijemljivejših zadev.

Mentor Bedrač je vsem udeležencem naročil, naj izmed desetih pesmi, s katerimi smo se na natečaj prijavili, izberemo tisto, za katero menimo, da je bila najslabša, jo preberemo pred ostalimi in poskušamo poiskati razloge za svoje nezadovoljstvo ter utemeljiti, kaj je na njej slabega. Strnjeno povedano, smo se učili ocenjevalskega pristopa, ki se bistveno razlikuje od neusmiljenega, duhamornega in zatiralskega »notranjega kritika«, ki je značilen za neizkušene ljudi, torej tudi in predvsem za mlade in lahko pride do izraza na vseh ravneh življenja, na primer v šolanju ali v kakršnikoli vrsti medosebnega razmerja – pa tudi drugod – ne le v pesništvu.

Zatem pa smo morali izbrati pesem, ki se nam je zdela najbolj prepričljiva in zanjo poiskati močne točke. Včasih je spoznati, kaj je dobro, težje, kot prepoznati tisto, kar je slabo. Veliko bolj očitno je namreč, ali nekaj zadosti standardom, kot pa to, v kolikšni meri nekaj ustreza kriterijem, še posebej, ker je pogosto naš kompas kakovosti kar naša intuicija, s katero ne dosežemo vedno objektivne kakovosti, tj. ne zadostimo zakonitostim, v tem primeru zakonitostim pisanja pesmi. Res pa je tudi, da se človekova intuicija in zakonitosti nekega področja po navadi ne izključujeta. Naš mentor nam je pomagal razumeti različne slogovne in vsebinske postopke, katerih smo se poslužili, a jih sami nismo znali artikulirati, in nam s tem obelodanil naravo naših pesniških prijemov, zato jih bomo v prihodnje mogli uporabljati tudi zavestno in bomo ob ustvarjanju znali še bolj podkrepiti svoj namen.

Po odmoru pa je sledil vrhunec Pesniške olimpijade v glavni dvorani dvorca Bukovje. Pred nastopom srednješolskih in študentskih pesnikov so se v okviru Mlade pesniške olimpijade (letos devete po vrsti, torej bosta naslednje leto oba projekta praznovala vsak svoj okrogli jubilej) predstavili osnovnošolski otroci, ki so letos pisali na temo »Sanjam«. Navzoči smo imeli priložnost prisluhniti trem glasbenim intremezzom, za nas je na klavir zaigral mladi pianist Izak Ban, ki se je tudi v preteklosti udeleževal Pesniške olimpijade. Za našimi najmlajšimi smo se občinstvu predstavili še starejši, ki smo občinstvu postregli s pesniškim zanosom, prepletenim z raznolikostjo naših pesmi. Po tem delu so bili razglašeni finalisti in dva končna zmagovalca. Ne glede ne to, da sta bila zmagovalca le dva, je bila za vse izkušnja zelo poučna. Po prireditvi je sledila večerja, nato pa smo se odpravili v sobe in se pred spanjem še nekoliko podružili. Vendar olimpijade s tem še ni bilo konec, sledil je namreč še en dan učenja »lepe besedne veščine«.

Na nedeljski dopoldanski delavnici smo se podali v analizo svojih pesmi. Mentor Bedrač se je “lotil” vsakega prisotnega posebej in nam s svojo strokovno in nenavadno objektivno kritiko nekoliko odprl oči, s tem pa tudi pot do napredka. Glede na slišano smo se popoldne podali ven iz svoje “cone udobja” in se spustili (ali bolje rečeno – vrgli) v reko ustvarjanja, z novimi, divjimi tokovi, ki so iz globin prinesli vznemirljiva sveža dela, na površje je priplavala prej neodkrita inspiracija, za odkritje katere smo vsi še kako hvaležni. Ves konec tedna smo bili tako oviti v poezijo, prepuščeni vplivu njene posebne lepote, ki je za tista dva dneva prepojila dvorec Bukovje. S Koroške smo se vrnili prijetno utrujeni, vendar polni navdiha in čudovitih spominov, opremljeni z novimi prijateljstvi, podprti s svežim znanjem in tehnikami, pripravljeni na nadaljevanje svoje pesniške poti.



   
         
   

Uporabne povezave

2017 2018 2019
november december januar
p t s č p s n
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: