„Pozor, huda kemika!‟


16.04.2014

Naša dijaka Andraž Oštrek iz 4. f in Gašper Žun iz 4. b s svojim znanjem kemije pogosto posegata po najvišjih dosežkih na državni ravni in sta se letos že drugič udeležila izbirnih testov za mednarodno kemijsko olimpijado ter dosegla IZJEMEN uspeh. Andraž je zasedel 5. mesto in si s tem priboril mesto v ekipi za kemijsko olimpijado 2014, ki bo letos potekala v Vietnamu. Tudi Gašper je bil odličen, saj je bil le mesto za Andražem, vendar mu je žal malo zmanjkalo za uvrstitev na olimpijado. Svoje občutke in izkušnje sta bila pripravljena deliti z Zalo Sekne iz 2. č.

Življenje je rezultat kemijskih reakcij, ki potekajo vsakodnevno okoli nas, pa se jih sploh ne zavedamo. Za uresničitev teh reakcij in življenja so potrebni reaktanti, ki predstavljajo začetek nečesa novega. Kakšen pa je bil vajin začetek prijateljevanja s kemijo oziroma kako sta se prvič seznanila z njo?


Gašper:
V 8. razredu, ko smo imeli prvič kemijo in smo obravnavali kemijske reakcije, je učiteljica Nataša Černilec kurila amonijev dikromat (VI), da nastane tak kemijski vulkanček. In takrat sem se s kemijo »zastrupil«; začele so me zanimati predvsem burne kemijske reakcije, dokler si nisem tudi doma uredil manjšega laboratorija in preizkusil kakšen zanimiv eksperiment.

Andraž:
Tako kot vsak osnovnošolec sem kemijo spoznal v 8. razredu, pred tem o njej nisem vedel veliko. Sprva je bil to zame še en zanimiv naravoslovni predmet, ki vključuje eksperimente in je povezan s tako različnimi in hkrati tudi z vsemi popolnoma vsakdanjimi stvarmi.
Po zaslugi učiteljice kemije in fizike gospe Andreje Šušteršič, ki se je zelo potrudila, predvsem z dodatnim poukom, sem kemijo zelo vzljubil.


Že od malih nog dalje, od najrosnejših let življenja kot otroci eksperimentiramo, preizkušamo različne okuse snovi ali pa se vsaj igramo z mivko v peskovniku. Vsi ti »poskusi« se zasidrajo v naš spomin, zanima pa me, kateri eksperiment, ki ste ga izvajali pri pouku kemije, se vama je najbolj zasidral v spomin oziroma vama je bil najljubši?

Andraž:
Težko bi se odločil za najljubši eksperiment. Vsak eksperiment je namreč zgodba zase in prav zaradi raznolikosti so zanimivi, zato je težko izpostaviti samo enega. Seveda so za opazovalce najbolj privlačni tisti, pri katerih lahko opazujemo kakšno »spektakularno« reakcijo. En izmed zanimivih poskusov je razpad sladkorja na vodo in elementarni ogljik, ko dodamo žveplovo kislino.

Gašper:
Poleg kemijskega vulkančka je zanimiva tudi dimna bomba, poleg tega pa tudi izdelava smodnika in razne plamenske reakcije.


Zaradi kemije čutimo naklonjenost do oseb, predmetov, dogodkov … Velikokrat rečemo za dve stvari, ki gresta z roko v roki, da je med njima kemija. Zakaj pa je posebna kemija med vama in kemijo oziroma kaj vaju v kemiji najbolj privlači?


Gašper:
To je pa težko vprašanje. Eno so zagotovo zanimivi kemijski poskusi. Že v osnovni šoli sem si rekel: to je zame, to želim početi v življenju.

Andraž:
Kemija me privlači, ker je zelo logična in hkrati zelo povezana z matematiko, ki mi je že od nekdaj zelo všeč. Že ime zapisa kemijske reakcije – kemijska enačba – pove, da imamo, tako kot pri matematiki, opravka z levo in desno stranjo, med katerima je namesto enačaja puščica, toda pravila so enaka: leva stran mora biti enaka desni. Kemija je zelo široko področje, je prisotna resnično povsod in ni samo teoretična znanost, ampak je velik poudarek tudi na praktični izvedbi. Lahko samo začnemo razmišljati o vsakdanjih stvareh: kaj smo pravkar pojedli, iz česa so predmeti okoli nas, kaj je v zdravilih ... in tudi o bolj »znanstvenih« temah: kakšne so lastnosti snovi in zakaj so takšne, kako se lastnosti spreminjajo ... Navdušuje me prav to, da se lahko sprašujemo o stvareh, ki so nam tako samoumevne in hkrati tako neznane, in imamo pri tem veliko možnosti za njihovo raziskovanje. Si predstavljate, da lahko nekaj več kot 100 elementov tvori toliko različnih snovi?


Včasih med izvajanjem eksperimenta naletimo na težavo: nekatere snovi smo odmerili preveč in tako se nam ves eksperiment izjalovi. Imata tudi vidva kdaj težave, da je včasih vsega preveč oziroma težko usklajujeta šolo s tekmovanji in drugimi obšolskimi dejavnostmi?

Gašper:
Šola mi ni nikdar predstavljala posebnih težav, zato imam za pripravo na tekmovanja in izdelavo raziskovalnih nalog ter tudi za druge dejavnosti dovolj časa.

Andraž:
V drugem delu šolskega leta je zgoščena večina tekmovanj, zato takrat več časa namenim pripravam na tekmovanja, drugače pa večjih problemov pri usklajevanju šole s tekmovanji in drugimi obšolskimi dejavnostmi nimam.


Kemija je vsekakor izredno abstraktna in zanimiva veda, polna novih ugibanj, kombinacij vseh 117 elementov, ki so jih znanstveniki do sedaj odkrili v naravi … Vendar vaju poleg kemije zanima tudi kaj drugega, kajne?

Andraž:
Da, poleg kemije me zanimata še matematika in biologija, predvsem biologija človeka. Vedno tudi rad preberem članke o novih odkritjih v fiziki in astronomiji. Ljubiteljsko se ukvarjam z numizmatiko. Včasih sem se posvečal še risanju in pesnjenju, trenutno pa temu ne namenjam veliko časa.

Gašper:
Biologija je moja strast poleg kemije; tudi študirati nameravam kombinacijo obeh znanosti: biokemijo, ki preučuje kemijske procese v živih bitjih, s tem pa se prepleta tudi z medicino in s farmacijo.


Eliah James Corey, Antoine Lavoisier, Marie Curie in še mnogi drugi znanstveniki, med njimi tudi Slovenci, so prispevali ogromen delež k današnjemu poznavanju kemije. Ali je mogoče vama kdo še prav poseben zgled oziroma velik vzornik?

Andraž:
Določenega vzornika nimam, vsekakor pa so mi zgled družina in mnogi znanstveniki.

Gašper:
Izmed slovenskih znanstvenikov mi je vzor vsekakor Friderik Pregl, izmed tujih pa Linus Pauling, ki je edini človek, ki je dobil dve samostojni Nobelovi nagradi: eno za kemijo in drugo za mir.


Kaj se bo zgodilo z razvojem kemije v prihodnjih 10 letih, ne vemo. Mogoče se bo farmacija tako razvila, da bomo končno lahko odkrili zdravilo za AIDS ali rakavo obolenje, vsekakor pa vemo, da marsikaj ne bo tako, kot je danes. Kam vaju bo zanesla pot po končani gimnaziji in kje se vidita v prihodnosti?

Gašper:
Ravno sem se vpisal na študij biokemije, zato se kot biokemik ali kemik čez nekaj časa vidim v raziskovalnem laboratoriju. Zagotovo je prihodnost v kemiji. 

Andraž:
Izbral sem študij kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Ker še ne vem natančno, kateri del kemije me najbolj zanima, težko napovem, kaj bom delal v prihodnosti. Možnosti je veliko in zagotovo bo vsaj ena taka, ki bo prava zame.


Poglejmo si povsem preprosto reakcijo vodika s kisikom. Pri ugodnih pogojih bo rezultat njune sinteze za nas, poleg kisika, najbolj pomembna spojina v naravi − voda. Kateri so vajini najpomembnejši rezultati, ki sta jih do sedaj dosegla?

Gašper:
Osvojil sem več zlatih Preglovih in Proteusovih priznanj, poleg tega pa sem se že drugo leto zapored udeležil izbora za kemijsko olimpijado, ki bo letos v Vietnamu, in končal na odličnem 6. mestu.

Andraž:
V devetem razredu in prvem letniku sem osvojil prvo mesto na tekmovanju iz kemije, v drugem letniku sem zasedel drugo mesto, večji dosežek je bilo tudi tretje mesto na tekmovanju iz biologije v tretjem letniku. V osnovni in srednji šoli sem osvojil več zlatih priznanj na tekmovanjih v znanjih kemije, matematike, biologije, fizike, astronomije, logike. Kot je že Gašper povedal, sva se letos udeležila izbora za kemijsko olimpijado in meni se je uspelo uvrstiti v ekipo za mednarodno kemijsko olimpijado.


Obema iskrene čestitke za odličen uspeh na izbirnem tekmovanju! Andraž, tebi še posebej čestitamo za uvrstitev na olimpijado, čemur res lahko rečemo dosežek življenja, saj si med vsemi slovenskimi srednješolci zasedel kar 5. mesto! Zanimajo me samo še tvoji občutki ob tem dosežku in kaj ti pomeni uvrstitev na to prestižno mednarodno tekmovanje − kemijsko olimpijado 2014?

Andraž:
Sprva nisem verjel, da se bom uvrstil na kemijsko olimpijado, saj se je težavnost izbirnih testov stopnjevala. Po zadnjem izboru sem zasedel skupno peto mesto, kar je bilo boljše, kot sem pričakoval. Na olimpijado se uvrstijo najboljši štirje, srečni splet okoliščin pa je omogočil, da se bom olimpijade v Vietnamu udeležil, saj se je nastopu zaradi sočasnega tekmovanja na lingvistični olimpijadi odpovedal en član ekipe in sem tako zasedel njegovo mesto. To bo zame enkratna življenjska priložnost, ki se je zelo veselim, in hkrati velika čast zastopati Slovenijo na mednarodnem tekmovanju, do katere čutim kanček strahospoštovanja. Zagotovo bom pridobil neprecenljive izkušnje, ki mi bodo v pomoč pri študiju in v življenju, navsezadnje se bo velik del moje prihodnosti vrtel okoli kemije.


Gimnazija Kranj vama želi veliko uspehov še naprej: najprej na državnem tekmovanju iz kemije, ki bo potekalo v mesecu maju, pozneje pa v nadaljnjem šolanju, Andraž tebi pa zvrhan koš znanja in sreče na kemijski olimpijadi 2014 v Vietnamu!

Zala Sekne, 2.č


   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: