»Prvič sem bila na 2000 m in moram reči, da je to najlepša tura, kar sem jih kdaj prehodila.«


21.09.2015

Tretješolci so jo mahnili na dvodnevno turo na Storžič, avtorica članka pa na Belo peč. 

 

Avtorica: Nina Marčeta iz 3. d

 

Kdo pravi, da hribi niso zabavni? Osebno mislim, da si sami ustvarimo lastno zabavo, kar smo tudi storili tretji letniki Gimnazije Kranj, ko smo se v petek, 11. septembra 2015, odpravili proti Domu pod Storžičem, ki je predstavljal našo bazo. Zbrali smo se v Lomu nad Tržičem, pot proti bazi pa smo nadaljevali peš. Ko smo prispeli, smo se seveda odpočili, nato pa smo se polni energije preizkusili v prostem plezanju (z varovanjem). Na izlet smo se odpravila dekleta iz 3. d in fantje iz 3. č ter 3. b, ki sta se jim pridružili še dve simpatični sošolki, željni dogodivščin. Prosti čas pa smo prav tako izkoristili za druženje in spoznavanje drug drugega. Naslednji dan smo se na pot odpravili ob 7.45 zjutraj. Kot si lahko predstavljate, smo bili ob taki zgodnji uri vsi še zelo utrujeni, vendar pa nas je pot prebudila. Na Storžič sta se odpravili dve skupini, ker je bila pot prve skupine primerna samo za tiste, ki so že bili na dvatisočaku. Torej ta skupina se je odpravila na Storžič po Žrelu, druga skupina pa čez Škarjev rob. Sama sem šla na dodatno opcijo, in sicer na Belo peč. Ker pa me je zanimalo, kakšna je bila tura na Storžič, mi je svoje mnenje podala Katarina Šipec iz 3. b:  »Prvič sem bila na 2000 m in moram reči, da je to najlepša tura, kar sem jih kdaj prehodila. Najboljši del pa je,  ko končno dosežeš vrh in se skoraj dotakneš sonca, ko res veš, da si nekaj naredil, se potrudil za nekaj in to tudi dosegel. Pot se mi je seveda zdela naporna, vendar pa popolnoma vredna truda in napora.« Tura na Belo peč, na katero sem se odpravila sama, je prav tako potekala odlično, saj sem se imela super, vodiči so bili odlični, končni rezultat pa še boljši. Sama pot seveda ni bila tako naporna kot tista na Storžič,  končni razgled pa je bil prav tako dih jemajoč. Kot je že Katarina povedala, je najboljši občutek ta, da se počutiš, kot da si nekaj dejansko dosegel. Seveda pa niso vsa mnenja tako pozitivna. Prijateljica pravi, da je bil izlet zanjo izredno naporen ter da tega ne bi ponovila. Konec koncev pa le nismo vsi za vse. Po končani turi smo se popoldne vrnili v dom, kjer smo uživali ob klepetu ter slastnem kosilu. Na poti domov smo bili vsi izčrpani, vendar pa na nek način navdihnjeni. Sama vem, da bom nekaj podobnega zagotovo ponovila.

                                                                              

 



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: