Roža v viharju


13.02.2015

Pesnik, ki nas je prerano zapustil, končno dobil zasluženo pozornost.


Avtorja: Tilen Jarc iz 3. h in Nataša Kne Leben

Fotografija: Jožef Perne

 

V soboto, 7. februarja 2015, je bila v Podbrezjah slovesna proslava v počastitev dveh pomembnih dogodkov. Prvi je slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, drugi pa je prvi natis mladega slovenskega pesnika Branka Jegliča. Branko je bil izjemno perspektiven mlad pesnik, ki je umrl pri ranih 17 letih, zapustil pa nam je kar precej kakovostnih del, ki so se pod budnim očesom prof. Nataše Kne Leben zbrala v zbirko Roža v viharju. Prireditev je potekala v Kulturnem domu Podbrezje, sodelovali pa smo kranjski gimnazijci, domačini ter osnovnošolski pevski zbor. V nabito polni dvorani smo skozi branje del Franceta Prešerna, Matije Čopa, Srečka Kosovela ter seveda Branka Jegliča predstavili njihov odnos do poezije in pokazali, da so bili kljub različnim obdobjem somišljeniki. Branko Jeglič je bil Kosovelov mladostni mentor. V dijaškem krožku Kres, ki ga je ustanovil leta 1918 in združeval dijake s takratne ljubljanske realke, so objavljali prozo in poezijo in se zavzemali z združeno Slovenijo. Rojen je bil leta 1903 v Gorici, umrl je leta 1920 v Ljubljani, pokopan je v Podbrezjah. Predvsem zanimivo je njegovo prijateljstvo in vpliv na Srečka Kosovela, ki je bil leto dni mlajši. Spoznala sta se, ko je leto dni mlajši Brankov brat Sergej domov pripeljal sošolca Srečka in nemudoma sta se dva duhova, dve duši prepoznali. Razvilo se je veliko prijateljstvo. Navduševala sta se nad enakimi stvarmi, nad umetnostjo v vseh oblikah, Jeglič je bil odličen pianist, ki je celo skladal melodije in se z vso strastjo predajal glasbi, najraje je imel Beethovna in Chopina. Kosovel je igral violino, Jeglič se je preizkušal tudi v slikarstvu, oba je družila želja po obilnem branju. Ujela sta se pri delovni etiki. Srečko Kosovel je pisal in objavljal, že preden je spoznal Jegliča. Jegličev vpliv na Kosovela je bil verjetno bistven v tistem delu, kjer gre za teoretični način obravnave literature, s seznanjanjem z najrazličnejšimi avtorji in kritiko povojnih družbenih in političnih razmer. Kosovel je že vedel, kaj piše, objavljal je že prej, pod Jegličevim vplivom pa se je verjetno začel bolj zavestno spraševati, kako in čemu pisati. Takrat je imel Kosovel 15 let, Jeglič pa 16. Že v svojih gimnazijskih letih sta ustvarila pomembno literarno dediščina in se izkazala z zrelo družbeno angažiranostjo.   



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: