Slovanska Gallusova dvorana Cankarjevega doma


25.12.2015

V praznični Ljubljani so kranjski gimnazijci pričarali nepozaben večer slovanske glasbe.  

 

Veliki božični koncert Gimnazije Kranj je že devetič Gallusovo dvorano Cankarjevega Doma v Ljubljani napolnil do zadnjega kotička. Večer je bil tokrat posvečen slovanski glasbi. Mlada glasbenika, čelistka Katarina in pevec Lovro, opisujeta svojo izkušnjo.

 
Avtorica: Katarina Minatti
Fotograf: Nejc Balantič

Če ste se v petek, 19. decembra 2015, sprehajali po praznični Ljubljani, ste morda opazili, da se dogaja nekaj nenavadnega. Najprej dopoldne, ko se je v okolici Cankarjevega doma sprehajalo nekaj mladih, otovorjenih s kovčki in torbami (in ne, to niso bili begunci), nato pa še zvečer, ko si marsikateri mimoidoči tiho mrmrali melodijo »Tata, kupi mi avto«. Naključje? Ne, to je bil Veliki božični koncert Gimnazije Kranj. Že uvodne besede naših voditeljev in gospoda ravnatelja so pripravljale na odličen večer. Toda besede je kmalu preglasila glasba, ki je na noge dvignila do zadnjega kotička napolnjeno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Mislili si boste – nič novega, tako je vsako leto. Vendar ni bilo tako. Kljub temu, da so po besedah direktorja koncerta, prof. Primoža Zevnika, naša zbora in orkester svetovni fenomen, smo tokrat s programom ostali na domačih tleh in ustvarili slovanski večer. Tako so odmevale skladbe vseh slovanskih narodov v vseh možnih zvrsteh – od Smetanove Vltave in Dvorakovih Slovanskih plesov vse do Svete noči lužiški srbščini in popevk, od katerih je eno priredil tudi dijak 4. letnika Karim Zajec, ki si poleg glasnega aplavza v dvorani tudi na tem mestu zasluži pohvalo. A Karim ni bil edina zvezda tega večera. Mešani pevski zbor Gimnazije Kranj, ki se je v drugem letu delovanja že popolnoma uveljavil, je tokrat prvič vodil Erik Šmid, Dekliški pevski zbor pa je z zborovodkinjo Marjeto Oblak nadaljeval niz uspehov z mnogih mednarodnih tekmovanj. Zbora sta skupaj s številnimi vokalnimi in inštrumentalnimi solisti sodelovala z Velikim simfoničnim orkestrom, ki je pod taktirko Nejca Bečana že davno presegel zidove šolske telovadnice in upravičil več kot 6 milijonov ogledov na Youtubu. Toda to je le ena stran zgodbe. Pogled obiskovalcev in gledalcev pred televizijskimi ekrani se namreč kar precej razlikuje od tistega z odra. Da smo se tega večera lahko polni adrenalina povzpeli na oder, je bilo potrebno mnogo več kot le pogum. Vaje, ki so se začele že mesece pred koncertom, so se včasih zavlekle tudi pozno v noč, in v kompromisu med šolo in glasbo je največkrat izgubilo spanje. Ampak koncert je bil dokaz, da je z odličnimi mentorji, dobro družbo in zbijanjem šal o violah možno doseči vse. Z delom in odlično podporo tako tehnične ekipe kot cele šole smo ustvarili fenomenalen dogodek. Občutek, ki ga daje mešanica glasbe in navdušenja dvorane, sta nekaj, česar preprosto ni mogoče pozabiti. S tem je minil še en neverjeten večer, po katerem smo še dolgo v noč vzklikali: »Kazačok!«

 

Avtor: Lovro Krišelj
otograf: Nejc Balantič

V Cankarjevem domu sem prvič nastopil kot solist in na tako velikem odru na takšen način še nikoli nisem stal, zato si štejem v veliko čast, da sem bil lahko tudi sam del tega. Sicer sem v Cankarjevem domu že nastopal na koncertu Med nebom in Zemljo, a takrat sem bil manjši in dvorana se mi je zdela ogromna. Že v otroškem zboru smo se zavedali, da to ni kar tako in smo bili vsi prestrašeni kako bo vse skupaj izpadlo. Ko pa smo nastopali, pa smo zares doživeli nekaj posebnega zaradi česar še danes rad pojem. Vsekakor je bilo v koncert vloženega ogromno truda. Za vsem, kar so gledalci na koncu lahko videli, je stalo mnogo ljudi, brez katerih koncert ne bi bil izvedljiv. Prejšnja leta, ko sem koncert spremljal le po televiziji, se tega nisem zavedal, zdaj pa sem videl, kako potekajo vse priprave in koliko ljudi pri tem v resnici sodeluje. Posrečeno je bila izbrana tudi tema letošnjega koncerta. Ideja o Slovanskem večeru je izvirna in je zares naredila večer še lepši, saj smo konec koncev tudi mi del slovanske glasbe. Program je bil zelo pester in v številnih jezikih, zato smo imeli kar nekaj težav z izgovorjavo. V zadnjih dneh sem se začel bati, da bi prišel na oder in kar onemel zaradi treme. Kot pravijo, je nikoli ne sme biti preveč, malo pa je vseeno ne škodi. Ko sem prišel na oder, so me  vsi strahovi minili. Tam sem bil, ker rad pojem in to želim deliti z drugimi, zakaj bi me pri tem ovirala trema. Med samim nastopom sem iz glave preprosto odstranil vse razen sebe in glasbe. Sploh se nisem zavedal koliko ljudi me zares posluša. Po končanem koncertu pa sem se počutil odlično razen tega, da sem že na poti domov skoraj zaspal v avtu. Mislim, da si take občutke delimo vsi, še posebej pa smo vsi veseli, če se dotaknemo tudi poslušalcev. Z velikim veseljem sem pel tudi s Špelo, ki je pri svojih letih zares pogumna in ima velik talent. Ta večer si bom zagotovo vtisnil v spomin in ga ne bom nikoli pozabil.

 



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: