»V filme sem se zaljubil že v petem razredu osnovne šole.«


27.11.2013

Gimnazijo Kranj je obiskal priznani slovenski režiser Miha Hočevar in potem je odšel po svoje

 

Avtorici: Anja Kišek iz 3. c in Karmen Likar iz 3. e

Fotografije: https://www.facebook.com/gremomiposvoje in Ajda Šifrer iz 3. e

Gimnazija Kranj, 25. november 2013

 

Miha Hočevar, režiser med drugim zelo uspešnega filma Gremo mi po svoje, se nam je v ponedeljek, 25. novembra 2013, pridružil v šolski knjižnici v okviru natečaja Slovenščina ima dolg jezik, kjer sodeluje 3. b pod mentorstvom profesorice Tanje Tomšič s snemanjem filma. Hočevar nam je na svoj pronicljiv in humoren način prikazal svet filmske umetnosti, z nami delil skrbi, ki jih ima med snemanji, ter nas stalno opogumljal za samostojno ustvarjanje.

 

Na vprašanje, kako pride do začetne ideje, je odgovoril, da hitro. Očitno ga je pričakoval. Najraje izhaja iz asociacij, naključnih dialogov ali prebliskov, ki jih vestno zapisuje na vse možne konce, nato pa zbere in iz njih sestavi zgodbo. Tako je nastal tudi film Jebiga, čigar liki so vzeti iz nekega lokala. »A to je le osnova«, hitro doda, »končni lik je le malo podoben tistemu, ki mi je vzbudil idejo.« Druga pot je literarna predloga in tudi sam se je te tehnike poslužil v filmu Distorzija, posnetem po istoimenskem romanu. Problem literarnih predlog je po njegovem mnenju predvsem kopica knjig, med katerimi pa je treba ločiti zrnje od plev;  veliko jih je preprosto neberljivih, nezanimivih ali pa starinskih, saj to že zaradi scene predstavlja precej visok proračun. Najprimernejše se mu zdijo trivialne kriminalke, saj ljudje padajo na banalnosti. Dijake, ki nameravajo posneti tak film, je posvaril pred kršitvijo avtorskih pravic ter količino glasbe, kjer se sam ravna po principu – manj je več. Kot naslednji korak pri ustvarjanju je izpostavil natečaj na filmskem centru, kjer so v množici scenarijev izbrani le trije ali štirje na leto. Zase pravi, da ima za enkrat s tem precejšno srečo, je pa ta prelomen trenutek hkrati stresen, saj se takrat začno vsakodnevne skrbi. Filma po navadi nihče ne financira, le na natečaju dobi neko vsoto, ki po njegovih besedah poide že po borih dveh tednih. Nato je poudaril še pomembno vlogo dobre ekipe ter na kaj morajo biti vse pozorni, v dokaz svojega obvladanja poklica pa je na hitro obdelal našo knjižnico in jo dal v poduk, kako se v prostoru snema. Kmalu je prešel na zanimive primere, kaj vse gre na snemanju lahko narobe, od iskanja nalivnega peresa na vrhu Vršiča do problema zagretosti igralcev.

Otroci so zanj enakovredni ustvarjalci filma

Sledilo je vprašanje, kako dobro se razume z otroki na snemanjih, in prav živahno je odgovoril, da je ključ do uspeha ravnanje z otroki kot enakovrednimi. Potrebno jim je odločno povedati, kaj od njih pričakuje, spremeniti pa je potrebno tudi tehniko snemanja, da jih ne dobijo v kader zviška. Ključna je tudi izbira igralcev. Otroke in mladino izbira na avdicijah, izbere pa tiste, ki se mu zdijo zanimivi in energični, hkrati z njihovim karakterjem pa oblikuje njihove like. Odrasle igralce po navadi najde na AGRFT, gledališčih ali impro predstavah, pri čemer pa takoj odločno zanika, da bi se kakršna koli improvizacija lahko vključevala v film. Najlažje, najmanj zamudno in tudi najceneje je posneti najprej vse dialoge z enega zornega kota, nato pa še z drugih, kasneje pa jih razporedi v kronološko zaporedje. Pri improvizaciji bi tako nastala le nezaželena zmeda, česar pa si v stiski s časom in sredstvi ne more privoščiti.

Kratek film pred dolgim

V primerjanju kratkega filma ter celovečerca se je nasmehnil in izpostavil bistveno lastnost - trajanje, nato pa dodal, da je začeti bolje s kratkim, saj bo v vsakem primeru polno napak, v kratkem času pa jih lahko narediš manj. Kratki filmi tudi praviloma ne gredo na ekrane, kar pomeni, da te kritiki in občinstvo ne zatrejo že v kali filmskega udejstvovanja. Po koncu pogovora je z njim opravila intervju tudi Karmen Likar iz 3. e.

 

1. Kdo Vas je navdušil za režijo?

Navdušili so me filmi. V filme sem se zaljubil že v petem razredu osnovne šole. Najprej sem si želel postati igralec, ker nisem razumel, da je »za kamero« tako velika ekipa. Počasi sem to ugotovil in si rekel, da je režija tisto, kar hočem.

2. Kaj bi svetovali bodočim študentom AGRFT-ja? Kako naj že v času srednje šole pridejo do razvoja osebnosti, ki bi jim pomagala pri študiju?

Predvsem naj gledajo čim več filmov. Hodijo naj v kino. Filmov naj ne gledajo na računalniku, ker je slika premajhna. Kino je zakon! Veliko morajo tudi brati – katerekoli vrste knjig, še posebej pa tiste o filmu. Vzamejo naj svoje fotoaparate ali kamere in naj poskušajo tudi sami kaj posneti.

3. Vas bolj veseli delo z odraslimi ali z otroki?

Ne delam te razlike – odvisno od filma. Seveda je delo z otroki drugačno. Razložiti jim je treba, zakaj se snema odsekano in ne po vrsti. Na začetku jih malo moti zelo velika ekipa, luči ter kamere, ampak se zelo hitro navadijo.

4. Kdo vas je med snemanjem Gremo mi po svoje bolj ubogal: Jurij Zrnec ali papiga?

Papigo smo za večino prizorov narisali, je pa tudi zelo pridno ubogala.

5. Kakšno je Vaše sodelovanje s Slavističnim društvom Slovenije v okviru projekta: Slovenščina ima dolg jezik? Ali sodelujete tudi v kakšnem drugem projektu?

Gospa Mojca Nidorfer me je povabila k sodelovanju. Osnovnošolci in srednješolci naj bi po literarnih predlogah izdelovali filme, jaz pa naj bi pomagal pri izobraževanju mentorjev. Ocenjeval naj bi tudi nastale filme. Povabilo sem z veseljem sprejel. Učenci in dijaki so posneli veliko dobrih filmov, nekatere smo tudi nagradili. Občasno pa tudi hodim po šolah, da dijaki izvejo še več o nastanku filmov.  To se mi zdi zelo pomembno za razvoj filmske kulture.

6. Če bi se še enkrat lahko odločili, a bi se odločili za režijo?

Ja zagotovo. Včasih »zavidam« delavcem v gledališču, ki imajo streho nad glavo, ampak me gledališče niti približno ne zanima toliko kot režija. Vedno pa me je zanimala glasba, v mladosti sem namreč igral bobne. Rad bi bil tudi fotograf, ampak na žalost za fotografijo nimam talenta. Režija je res najprimernejša stvar zame.

 



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: