V spomin: prof. dr. Boris Paternu (1926–2021)


29.11.2021

Zapustil nas je slovenski literarni zgodovinar in teoretik, prešernoslovec, akademik in maturant Gimnazije Kranj prof. dr. Boris Paternu

 

V Trstu je 26. novembra 2021 v 95. letu starosti po kratkotrajni bolezni svojo življenjsko pot sklenil prof. dr. Boris Paternu. Rodil se je v Predgradu pri Črnomlju. Oba starša sta bila Gorenjca, oče je bil rojen na Kuplenku nad Bledom, mati pa v Mostah pri Žirovnici in je bila iz Čopovega rodu. Leta 1941 se je pri petnajstih letih s starši preselil v Kranj in na Gimnaziji Kranj maturiral leta 1946. V času gimnazijskega šolanja je deloval v NOB. Vse življenje je bil vezan na Kranj, kjer je preživel najburnejša mladostniška leta in kjer sta bila rojena oba njegova sinova. Diplomiral je leta 1951 na oddelku za slavistiko na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1960 doktoriral iz literarnih ved, leta 1966 je postal izredni profesor in leta 1972 redni profesor zgodovine slovenske književnosti. Naziv zaslužnega profesorja je prejel ob upokojitvi leta 1994. Leta 1979 je postal dopisni, leta 1985 pa redni član SAZU. Predaval je na 15 evropskih univerzah.

V svojih literarnozgodovinskih in teoretskih razpravah se je posvečal slovenski književnosti 18., 19. in 20. stoletja v evropskem kulturnem okviru. Posebno pozornost je namenil preučevanju Franceta Prešerna, ki ga je predstavil tudi italijanskemu prostoru. 

Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Bil je tudi sourednik Slavistične revije, član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, urednik Obdobij ter član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim leta 1981 nagrado Borisa Kidriča za izjemne dosežke v znanosti, leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1981 Župančičevo nagrado mesta Ljubljana (skupinska), leta 1987 nagrado vstaje slovenskega naroda.  Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Leta 2006 je postal častni občan Kranja. Tega leta je tudi nazadnje obiskal Gimnazijo Kranj za 60. letnico svoje mature. Ohranili ga bomo v lepem in spoštljivem spominu.

 

Bibliografija:

Razprave in študije v samostojnih knjigah: Slovenska proza do moderne, Koper, 1957, 1965; Slovenska literarna kritika pred Levstikom, Ljubljana, 1960; Estetske osnove Levstikove literarne kritike, Ljubljana, 1962; Slovenska književnost 1945–1965 I (Lirika), Ljubljana, 1967; Pogledi na slovensko književnost I, II, Ljubljana, 1974; France Prešeren in njegovo pesniško delo, I, II, Ljubljana, 1976, 1977; Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Ljubljana, 1989; Modeli slovenske literarne kritike (od začetka do 20. stoletja), Ljubljana, 1989; Razpotja slovenske proze, Novo mesto, 1993; France Prešeren 1800–1849, Ljubljana, 1994 (v nem. France Prešeren – ein slowenischer Dichter 1800–1849, München, 1994; v ital. France Prešeren, poeta sloveno 1800–1849, Gorica/Gorizia, 1999); Od ekspresionizma do postmodernizma, Ljubljana, 1999; Slovensko pesništvo upora 1941–1945 I–IV (s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak Popov), Ljubljana - Novo mesto, 1987–1997 (s spremno razpravo); Književne študije, Ljubljana, 2001; Književne študije 2, Ljubljana, 2006; Strutz, Paternu, Moysich: Florjan Lipuš, Graben, Kehre, Schruft, Klagenfurt - Wien - Ljubljana - Sarajevo, 2007.

Antologije s spremnimi razpravami: France Prešeren, Pesmi in pisma, Ljubljana, 2000; France Prešeren, Gedichte, Kranj - Klagenfurt - Ljubljana, 1998. Prešernova Zdravljica, faks. 1944, Ljubljana, 1988; Kranj, 1994; Slovenska lirika 1945–1965, Ljubljana, 1967; Na zeleni strehi vetra – Auf dem gruenen Dach des Windes, Klagenfurt/Celovec, 1980 (dvojezična antologija sodobne slovenske lirike); Edvard Kocbek, Aschenglut, Klagenfurt/Celovec, 1996; leta 1998 osnoval zbirko Prešernova pot v svet (Kranj, Celovec) s prevodi pesnikovih del v tuje jezike (1998–2003: v nem., ital., franc., hrv., češ., ruš., špan., ured. France Pibernik in Franc Drolc).

 

Viri:

http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070101/C/301019972/kranj-ima-dva-obraza

https://www.sazu.si/clani/boris-paternu

https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-paternu-EC985226

https://www.zurnal24.si/gorenjska/umrl-presernoslovec-boris-paternu-377172

Foto: BoBo: (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-literarni-zgodovinar-boris-paternu/602765)

 



   
         
   

Uporabne povezave



Virtualni sprehod po Gimnaziji

Izdelava virtualnega ogleda
 
Mednarodna matura
IB Diploma Programme




Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.





EU skladi

Erasmus

KRsKOLESOM

Šola za starše
2021 2022 2023
maj junij julij
p t s č p s n
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3
Sodelujemo z:


Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Ne strinjam se