Vse se je svetilo v zlatu


18.04.2016

Kranjski gimnazijci so odšli na ekskurzijo na Bavarsko, ki te prevzame s svojimi lepotami.

 

Avtorici: Nika Teran in Nina Lenaršič iz 1. c

Fotografinja: Tea Ažman

 

Znani rek pravi Rana ura, zlata ura in prav ta je bil verjetno v profesorjevi glavi, ko je sestavljal program, saj smo se dijaki prvih letnikov že ob 5. uri zjutraj v soboto, 9. aprila 2016, navdušeno odpravili skozi karavanški predor na ekskurzijo na Bavarsko. Naša prva postaja je bilo mesto Salzburg. Šli smo v naravoslovni muzej, kjer smo si ogledali prečudovite drage kamne, minerale, nešteto vrst plazilcev in še več vrst rib. Ko smo se vsega nagledali, čeprav ni bilo dovolj časa za vse, smo odšli v rudnik soli Berchtesgaden. Pred vstopom v rudnik smo se obleki v rudarske uniforme, ki nikakor ne sledijo modnim trendom. Zabavno se je bilo peljati z vlakom, ki nas je popeljal globoko v R-horizont. Tam smo se sprehodili po rovih in izvedeli, kako pridobivajo soli s pomočjo vode. Po našem slanem obisku smo se peljali po Bavarski planoti do jezera Chimsee. Vreme nam na žalost ni bilo naklonjeno, zato nismo imeli priložnosti videti vikenda Adolfa Hitlerja oziroma Orlovega gnezda. Ko smo prišli do jezera, smo z ladjico odpluli na otok, kjer se nahaja eden od treh gradov bavarskega kralja Ludvika ll. Tam so nas pričakale množice nadležnih, letečih, majhnih insektov, ki so nas zapustili šele, ko smo prišli do gradu Herrenchiemsee. Grad je bil tako veličasten, da nam je vsem vzelo sapo in se ga nismo mogli nagledati, ker česa podobnega še nismo videli še nikjer drugje kot v Versaillesu. (Vse se je svetilo v zlatu, tako kot prašiči v blatu.) Po ogledu smo se ponovno borili z insekti, se vkrcali na ladjo in se odpeljali do hostla, kjer smo tudi prespali. Pot do hostla se nam je zdela zelo dolga, ker smo bili utrujeni od vsega pridobljenega znanja, ki ga nam je toplo srčno predal prof. Veber. Pri večerji smo se končno lahko spočili, kasneje pa smo se nastanili v sobe. Po kratkem počitku smo se še malo družili, potem pa smo ugotovili, da v sobi pušča pipa, in ženski del družbe je moral oditi po pomoč v zgornje nadstropje stavbe k iznajdljivim fantom (Peter prosi za pohvalo). Potem smo v miru zaspali. Naslednji dan smo se spočiti kot rožice podali v nov dan na nove dogodivščine. (Na dvorišču hostla ni bilo nobenega mačka!) Po zajtrku smo kmalu odrinili do prizorišča zimskih skokov v Garmischu, kjer si je letos Peter Prevc pridobil odločilno prednost v skupnem seštevku. Po ovinkasti cesti smo prišli do rokokojske katedrale, ki je tudi romarska cerkev, v majhni vasici. Čez kakšne pol ure vožnje smo prispeli do gradu Neuschwanstein pravljične palače na griču. Najprej nas je čakala polurna hoja do vrha s čudovitim razgledom, ki nam je koristila pri zbujanju naših ostarelih sklepov. Notranjost gradu je opremljena z motivi iz znanih pravljic in zgodb na stenskih poslikavah, s kičastimi zavesami, preveč okrašenim pohištvom, do vsega tega pa vodijo zavite stopnice, od katerih se zvrti. Ostali smo brez v vodiču obljubljenega postanka za kosilo. Takoj smo se odpravili proti Kitzbühlu. Najprej smo si na kratko ogledali mestece, ki v zimski sezoni sprejme več 1000 turistov. Najbolj navdušeni smo pot nadaljevali do ubijalsko strmih smučarskih prog, kjer se vsako leto odvija boj za ovekovečen napis na gondoli. Vsak zmagovalec namreč dobi čast, da se njegovo ime vozi vsak dan gor in dol. To je bil naš zadnji postanek, sledila je samo še dolga pot domov. V Kranj smo prispeli malo po sončnem zahodu ter zaključili čudovito ekskurzijo. Za naš zgodnji prihod je bila zaslužena voznikova hitra vožnja, saj je prehiteval kar vse po vrsti pešce pa tudi BMW-je. Zagotovo je mislil, da je dirkalni voznik.

 



   
         
   

Uporabne povezave

2015 2016 2017
november december januar
p t s č p s n
28 29 30 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: