Znane osebnosti, ki so maturirale na Gimnaziji Kranj


A, B, C, Č, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, Š, T, U, V, Z, Ž

priimek in ime poklic leto
Aberšek Aleš plavalec 1995/96
Adreašič Mateja notarka 1990/91
Ahačič Adriana sodnica 1978/79
Ahačič Marija kulturna ambasadorka 1954/55
Andolšek Matej zdravnik kirurg 1975/76
Bavdek Srđan veterinar 1955/56
Bečan Nejc dirigent 2002/03
Bohorič Janez direktor Save 1960/61
Bole Vrabec Alenka igralka, kulturna animatorka 1954/55
Brešar Franc matematik 1954/55
Brinovec Slavko geograf 1954/55
Cahunek Toni igralec, režiser in novinar 1999/00
Ciglič Marjan režiser 1962/63
Csipö Dušan odvetnik, tožilec 1975/76
Copf Franz nevrokirurg 1972/73
Časl Rado radijski napovedovalec 1965/66
Česen Aleš alpinist 2000/01
Česen Nejc alpinist 2003/04
Česen Tomislav alpinist 1977/78
Delavec Mira literarna zgodovinarka 1996/97
Dermota Lovrenc farmacevt 1956/57
Destovnik Pavlin Zoja zdravnica 1981/82
Dimitrievska Tanja igralka 1986/87
Dremelj Bojan direktor 1977/78
Engelman Leon glasbenik 1949/50
Erjavec Karel politik, minister 1978/79
Feldin Aljoša ekonomist 1985/86
Fister Peter arhitekt 1958/59
Friškovec Robert zaporniški duhovnik 1991/92
Gašperšič Boštjan arhitekt, glasbenik in risar  1956/57
Gašperšič Dominik profesor, stomatolog  1958/59
Gašperšič Rok direktor, lovec, pisec domoznanskih del  1959/60
Geister Iztok ornitolog, pesnik 1962/63
Globočnik Damir  likovni kritik, muzealec, fotograf, umetnostni zgodovinar 1982/83
Goličič Boštjan hokejist 2007/08
Gorenc Boštjan komik 1995/96
Grašič Primož kitarist 1986/87
Grims Branko politik 1980/81
Grlj Božo režiser 1976/77
Hacin Jožef pisatelj, prevajalec 1900/01
Hladnik Miran literarni zgodovinar in univerzitetni profesor 1972/73
Hočevar Janez odvetnik 1976/77
Jamnik Tomaž alpinist 1957/58
Janša Zorn Olga zgodovinarka 1956/57
Janškovec Žiga igralec tenisa 1989/90
Jeglič Žiga hokejist 2006/07
Jensterle Marko novinar 1976/77
Jerala Roman znanstvenik 1979/80
Ješe Leopold doktor medicine, začetnik slovenske oftalmologije 1904/05
Ješe Peter zdravnik ortoped 1975/76
Jevnikar Vesna igralka 1981/82
Jocif Aljana novinarka 1979/80
Josipovič Draško arheolog 1977/78
Jovanović Aljaž igralec 2002/03
Juvan Simona radijska napovedovalka 1967/68
Kacin Jelko politik, evropski poslanec 1973/74
Kajfež Bogataj Lučka klimatologinja, Nobelova nagrajenka 1974/75
Kalan Valentin filozof, prevajalec in filolog  1960/61
Kejžar Alenka plavalka 1996/97
Kejžar Nataša plavalka 1994/95
Knap Bojan zdravnik 1977/78
Košorok Pavle kirurg 1962/63
Kovačič Miloš ekonomist 1953/54
Kralj Ivan metalurg 1900/01
Kramar Franc politik, župan 1978/79
Kranjc Matej alpinist 1975/76
Krišelj Urša igralka, antropologinja 1990/91
Križnar Polona športna komentatorka 1990/91
Krumpestar Vekoslav zdravnik 1952/53
Krušič Bogdan matematik 1951/52
Kuhar Nejc turni smučar 2003/04
Kuhelj Anton konstruktor letal 1921/22
Kuster Vladimir matematik 1944/45
Lavš Katarina pedagoginja, publicistka 1964/65
Lipovec Branko odvetnik 1977/78
Logar Miha publicist, ustanovitelj Edirisa v Ugandi 1992/93
Markič Peter alpinist, predavatelj 1974/75
Mayer Mirko novinar 2002/03
Mencinger Borut geograf 1960/61
Metlikovič Peter podjetnik, predavatelj 1978/79
Milić Petar pianist 1991/92
Moškon Eva pevka 2002/03
Mrkaić Mićo ekonomist 1985/86
Mulej Barbara igralka tenisa 1992/93
Ogris Boštjan televizijski športni voditelj 1994/95
Ogrizek Dušan prevajalec, pravnik 1958/59
Paternu Boris literarni zgodovinar 1945/46
Pavlič Vesna pravnica, predsednica okrajnega sodišča 1989/90
Pavlin Damjan odvetnik 1979/80
Perčič Marija, poročena Štremfelj alpinistka, profesorica 1975/76
Perko Drago geograf 1979/80
Petrač Dušan znanstvenik 1950/51
Petrič Darjan plavalec 1982/83
Petrič Ernest politik, diplomat 1954/55
Pibernik Barbara organistka 1987/88
Pibernik France pesnik in pisatelj 1948/49
Pisk Bojan pesnik 1952/53
Pivk Valentin ravnatelj Gimnazije Kranj 1952/53
Podlipnik Berdarda direktorica Komunale 1976/77
Pogačnik Marko kipar 1962/63
Polenec Natalija direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, arhitektka 1982/83
Por Marko igralec tenisa 1989/90
Potočnik Janez politik, komisar EU 1976/77
Potočnik Mihael pravnik, politik 1926/27
Prah Igor režiser 1962/63
Pretnar Tone literarni zgodovinar, verzolog in prevajalec 1964/65
Prezelj Iztok alpinist 1991/92
Prlja Andrej zdravnik 1980/81
Prosen Tomaž fizik 1988/89
Puhar Petra organizatorka, glasbenica 1979/80
Puhar Zmago slikar 1970/71
Ramovš Anton geolog 1945/46
Rems Miran alpinist, zdravnik 1974/75
Renko Luka računalničar 1991/92
Roblek Darja odvetnica 1974/75
Rogelj Roman predavatelj na EF 1986/87
Rogelj Živa televizijska voditeljica, novinarka 1991/92
Rozman Franc ravnatelj Gimnazije Kranj, matematik 1983/84
Rudež Simon atlet 1983/84
Rus Josip - Andrej pravnik, politik 1910/11
Rus Marjan pevec - basist 1924/25
Sajovic Borut politik, župan 1978/79
Seliškar Marija pesnica, urednica 1965/66
Shrestha Ravi kitarist 1998/99
Sicherl Pavel ekonomist 1953/54
Sirc Ljubo ekonomist 1938/39
Slapar Janez general slovenske vojske 1967/68
Slavec Aleš podjetnik 1978/79
Slivnik Jože kemik 1947/48
Stepančič Lilijana direktorica Grafičnega bienala 1976/77
Šavnik Pavel dermatovenerolog 1900/01
Šemrl Peter matematik 1979/80
Šifrer Andrej pevec 1976/77
Šifrer Anton pisatelj 1930/31
Šorli Jurij zdravnik, direktor Bolnice Golnik 1959/60
Štalec Ivan matematik 1929/30
Šter Andrej politik, minister 1976/77
Štiglic France režiser 1938/39
Štremfelj Andrej alpinist, profesor 1974/75
Štremfelj Anže športni plezalec 2001/02
Štremfelj Katarina športna plezalka 1998/99
Štremfelj Marko alpinist 1972/73
Štrukelj Jagoda športna plesalka 1998/99
Štular Erika novinarka 1990/91
Šubic Anton odvetnik 1974/75
Šubic Miran novinar 1975/76
Šumi Ignac umetnostni zgodovinar 1944/45
Švara Danilo skladatelj, dirigent 1919/20
Teran Janez športnik, dr. veterine 1958/59
Toman Mihael biolog 1972/73
Tomazin Iztok alpinist, zdravnik 1976/77
Trilar Tomislav ornitolog 1980/81
Trobec Špela slikarka 1992/93
Turel Matjaž zdravnik, primarij 1979/80
Tušak Matej psiholog, predavatelj 1986/87
Udir Alenka plesna učiteljica 1957/58
Urbanc Manca, por. Izmajlov pevka 1993/94
Vadnjal Gruden Zora zdravnica 1976/77
Valič Andrej arheolog 1949/50
Valič Andreja zgodovinarka, direktorica Centra za nar. spravo 1978/79
Valjavec Tadej kolesar 1995/96
Vencelj Peter matematik, minister 1957/58
Verdikon Oriana zdravnica 1972/73
Vodopivec Simona pevka, pedagoginja 1982/83
Vodopivec Tin komik 2000/01
Vurnik France pesnik 1952/53
Zagoričnik Simonović Ifigenija pesnica, oblikovalka 1971/72
Zaplotnik Jernej alpinist 1970/71
Zaplotnik Žiga meteorolog 2007/08
Zapušek Primož ekonomist, vodja HP za Slovenijo in JV Evropo 1991/92
Zavrl Franc podjetnik 1979/80
Zevnik Primož profesor 1991/92
Zupan Anton vodja Rehabilitacijskega inženiringa na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča 1972/73
Zupanc Darko fizik, direktor RIC-a 1978/79
Žalohar Jure geofizik, paleontolog 1995/96
Žemva Boris kemik 1958/59
Žontar Josip zgodovinar, arhivar 1913/14
Žumer Vladimir zgodovinar, direktor Državnega arhiva 1967/68

ŠAVNIK, Pavel (Kranj 1882 – Zagreb 1924)
Prvi maturant kranjske gimnazije leta 1901. Medicino je študiral na Dunaju in v Innbrucku, kje je leta 1912 diplomiral. Po diplomi je opravil še specializacijo v Pragi. Že kot študent je bil pomožni asistent na innbruški dermatoveneraloški kliniki. Med prvo svetovno vojno je vodil vojaški venerični oddelek na fronti. Po prvi svetovni vojni se je leta 1920 habilitiral za privatnega docenta in predaval na medicinski fakulteti v Pragi. Leta 1923 je postal redni profesor dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Zagrebu in tudi predstojnik klinike. Ukvarjal se je predvsem z zdravljenjem in serodiagnostiko sifilisa. (Wassermannova reakcija) (ES, 13. del, str. 10)

PRETNAR, Tone (Kranj 1945 – Tržič 1992)
Literarni zgodovinar, verzolog in prevajalec Tone Pretnar se je rodil 9. avgusta leta 1945. Leta 1970 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost in učitelj starejše slovenske književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Jedro njegovega dela je v metriki oziroma verzologiji, (primerjalni) teoriji in zgodovini verznega oblikovanja besedil. Njegovi drugi literarnovedni interesi so bili usmerjeni v primerjalno slavistiko (študij slovensko-poljskih literarnih stikov, teorija in zgodovina prevajanja) ter v raziskave iz zgodovine slovenskega slovstva od Brižinskih spomenikov do najnovejših romanov. Poleg znanstvenih študij je objavil več knjig prevodov (poljska, češka, ruska, litovska in angleška pesniška in prozna besedila) in izvirne priložnostne poezije, za katero si je izbral termin grafomanija. Bil je tudi urednik.
Svojo znanstveno pot je torej začel na Poljski akademiji znanosti in umetnosti v Varšavi leta 1972 in kmalu postal mednarodno priznan strokovnjak za verzologijo. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado.
Do leta 1992 je kot lektor redno sodeloval s predavanji na SSJLK (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture). Od leta 1986 je bil član žirije mednarodne literarne prireditve Vilenice. Leta 1987 je prejel priznanje poljskega ministrstva za kulturo in leta 1991 Sovretovo nagrado za prevode iz poljščine.
1. oktobra 1992 je odšel na Poljsko na Inštitut za slovansko filologijo Šlezijske univerze, kjer je začel delati kot profesor slovenskega jezika, literature in kulture. Tam je 16. novembra 1992 umrl.
Pokopan je v Tržiču, kjer je bil celo življenje zelo cenjen (prejel je Prešernovo nagrado Gorenjske za leto 1984, Plaketo mesta Tržič za leto 1991 in večkrat Kurnikovo priznanje domačega kraja). Bil je prvi potujoči knjižničar v Tržiču, honorarno je delal v občinski matični knjižnici ter v specialni knjižnici v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Od leta 1993 knjižnica v Tržiču nosi njegovo ime. Ob dvajseti obletnici Pretnarjeve smrti so v knjižnici odprli sobo, posvečeno znamenitemu meščanu.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pretnar


JEŠE, Leopold (Naklo 1886 – Ljubljana 1958)
Maturiral v Kranju 1905, diplomiral na dunajski medicinski fakulteti 1911 in nastopil službo sekundarija v ljubljanski bolnišnici. Leta 1913 se je posvetil okulistiki, leta 1920 postal njen specialist in leto pozneje primarij in vodja očesnega oddelka. Med prvimi v takratni Jugoslaviji je od leta 1936 dalje intrakapsularno operiral sivi mreno in tudi odstop mrežnice. Od leta 1945 je bil redni profesor za oftalmonologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije Oftalmologija (1946), učbenik za medicinske sestre Okulistika (1953) in poljudno delo Naše oko in vid. Kot pionir slovenske oftalmologije je napisal okoli 3o razprav, posebej pomembne so tiste o numularnem karatitusu. (ES, 4. del, str. 299)

STELE, France (Tunjice 1886 – 1972, Ljubljana)
Maturiral v Kranju 1906, na Dunaju študiral slovansko jezikoslovje in umetnostno zgodovino. Diplomiral leta 1911 in doktoriral leta 1912 z disertacijo Gotsko slikarstvo na Kranjskem. Po končanem študiju je delal kot deželni konservator za Kranjsko. Med 1. svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, večinoma v Sibiriji. Po vrnitvi iz Sibirije leta 1919 v Ljubljano je prevzel vodstvo Spomeniškega urada za Slovenijo. Po letu 1937 j3 predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1945 kot redni profesor. Utemeljil in vodil je sekcijo za zgodovino umetnosti pri SAZU. Kot konservator je zagovarjal načelo »konservirati, ne restavrirati«. Spomenike je pojmoval kot zgodovinske in kulturne priče preteklosti, zato naj ostanejo takšni, kot so. S svojim koservatorskim delovanjem je prehodil vso slovensko ozemlje od Müllsttata na avstrijskem Koroškem preko Zgornjega Jezerskega, Crngroba, Turnišča do minoritske cerkve na Ptuju, cistercijanskega samostana v Stični. Rezultate svojega dela in odkritij na številnih objektih po Sloveniji je objavljal v člankih v Zborniku za umetnostno zgodovino. F. Stele se je seznanil in pozneje sodeloval z arhitektom J. Plečnikom, kar je bilo zanj še dodatni izziv, da je svoje raziskovanje posvetil vlogi umetnosti v arhitekturi. Izsledke in odkritja svojega dela je objavljal v številnih strokovnih revijah ali samostojnih knjigah, med katerimi so za Slovenijo posebno pomembne Oris zgodovine umetnost na Slovenskem (1924), Monumenta artis Slovenicae I. – II. (1935- 1938), Gotsko stenski slikarstvo (1972), Slovenski impresionisti (1970). Celotni opus Steletovih del obsega okoli 600 enot in mnogi njegovi učenci, umetnostni zgodovinarji, ki so nadaljevali njegovo delo. Leta 1940 je dr. Stele postal redni član SAZU. Bil je član ali dopisni član več tujih umetnostnih akademij ali združenj. Leta 1962 je prejel zlati doktorat dunajske univerze, 1969 častni doktorat ljubljanske univerze,1966 Prešernovo nagrado in odlikovanje red zaslug za narod z zlato zvezdo ter leta 1969 Herderjevo nagrado. (Es, 12. del, str. 308/09)

RUS, Josip
Maturiral je leta 1911. Po maturi je pričel študirati pravo na Dunaju, vendar je bil kot politični osumljenec poslan v vojaški delovni oddelek. Po vojni se je udeležil bojev za slovensko severno mejo in potem leto 1921 končal študij prava v Ljubljani; po diplomi je študiral še filozofijo in se posvečal zlasti razmerju med etiko in pravom. Do okupacije l. 1941 je služboval kot sodnik v Ljubljani. Po okupaciji je zastopal slovenske sokole na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte in postal njen predsednik. Leta 1942 je postal na osvobojenem ozemlju poverjenik za sodstvo SNOO, januarja 1943 po podpredsednik IO OF. Na zasedanju Avnoja v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika in člana zakonodajne komisije Avnoja. V funkciji člana Avnoja je delal še na Visu in Beogradu. Do leta 1953 je bil podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine SFRJ, med leti 1954 do 1958 po predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Kot nekdanji aktivni član sokola je po vojni deloval v Zvezi za telesno vzgojo Partizan, dve leti tudi kot predsednik. Svojo bogato družbenopolitično udejstvovanje je predstavil v knjigi Pričevanja in