Aktiv filozofija, sociologija, psihologija

v tretjem letnik dve uri tedensko,
v četrtem letniku pa kot izbirni predmet za maturo štiri ure z dvema urama konzultacij za seminarsko nalogo tedensko.

Izvajanje pouka:

teoretični pouk v učilnici ob uporabi razpoložljive tehnologije.

Člani:

ime in priimek	e-poštni naslov
Lidija Grošelj	groselj.lidija@gmail.com

Vsebina pouka psihologije:

3. letnik

predmet psihologije, metode, razvoj,
temelj duševnega delovanja,
psihični procesi – emocije, motivacija, učenje, mišljenje,
osebnost,
socialna psihologija.

4. letnik

Po predmetnem katalogu RPK za psihologijo.

Dodatne dejavnosti:

delavnice,
testiranja, vprašalniki,
analize,
branje in analize tekstov,
seminarske naloge.

SOCIOLOGIJA

Sociologija je obvezni predmet v 2. letniku (2 uri na teden) in izbirni predmet v 4. letniku (4 ure na teden in 2 uri konzultacij za maturitetno nalogo).

Pouk se izvaja v šoli.

Dodatne dejavnosti:

seminarske naloge,
delo s teksti,
debata,
ogled filma, kot podlaga za obravnavo izbrane teme.

Učne vsebine v 2. letniku so del obče sociologije in vključujejo teme kot so:

posameznik, družba, sociologija,
načini in metode raziskovanja v sociologiji,
kultura in socializacija,
družbene neenakosti in različnosti,
odločanje v skupnosti,
izzivi sodobnega sveta.

V 4. letniku se obravnavajo posebne sociološke teme, in sicer:

zdravje, telo, bolezen,
družina
šolanje,
religija in verovanjski sistemi,
odklonskost in kriminaliteta,
množični mediji in komunikacije,
znanost,
delo in prosti čas.

Člani:

ime in priimek	e-poštni naslov
Ivanka Zupan	ivanka.zupan@guest.arnes.si
Tanja Varjačič	tanja.varjacic@guest.arnes.si
Marko Bukovšek	markobukovsek@gmail.com

FILOZOFIJA

Filozofija je obvezen predmet za vse dijake in se poučuje eno leto, in sicer v 3. oziroma 4. letniku po dve uri tedensko.

Pouk filozofije v gimnaziji je zasnovan kot premislek nekaterih vprašanj, s katerimi se bolj ali manj zavedno ukvarja vsakdo izmed nas. To so:

Kaj je filozofija? – predstavitev filozofije, njenega področja in načina obravnave.
Kaj naj storim? – Premislek morale. Katera dejanja so moralno pravilna?
Kaj lahko vem? – Kdaj lahko rečemo, da nekaj res vemo? Kaj je razlika med védenjem in mnenjem.

Pri pouku se dijaki učijo pozornega poslušanja sogovorcev, navajajo se na jasno izražanje lastnih misli, urijo se v urejeni in strpni izmenjavi stališč in iščejo čim bolje utemeljene odgovore na zastavljena vprašanja.

Filozofijo je mogoče izbrati v četrtem letniku tudi kot izbirni maturitetni predmet. Za priprave je namenjenih šest ur tedensko (od teh sta dve namenjeni pripravi maturitetne naloge). Glavnina priprav je namenjena interpretaciji enega od temeljnih filozofskih del ter premisleku izbranih filozofskih problemov.

Preverjanje znanja na maturi je sestavljeno iz treh delov:

seminarske naloge o nekem filozofskem problemu,
interpretativnega eseja, v katerem se kandidat ukvarja s krajšim odlomkom določenega filozofskega dela,
razpravljalnega eseja, v katerem kandidat pokaže poznavanje določene filozofske problematike.