Bron na 56. mednarodni fizikalni olimpijadi IPhO 2026, Bucaramanga, Kolumbija
Od peturnih tekmovalnih preizkušenj do bronaste medalje
Dijak 4. letnika Blaž Gašperlin sem se na podlagi državnega tekmovanja in izbirnega testa uvrstil na mednarodno fizikalno olimpijado, ki je potekala od 4. do 12. julija 2026 v manjšem kolumbijskem mestu Bucaramanga. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh tekmovalnih dni, vsak dan po 5 ur časa za reševanje nalog; dveh ekskurzij, otvoritvene in zaključne slovesnosti ter tudi veliko prostega časa, namenjenega druženju med različnimi narodi z vsega sveta. Poleg mene se je olimpijade kot vodja ekipe udeležil tudi nekdanji kranjski gimnazijec Žan Ambrožič.
Naloge smo reševali v dveh sklopih, prvi tekmovalni dan smo se preizkusili v eksperimentalnih veščinah in obdelavi pridobljenih podatkov, drugi dan pa smo reševali 3 teoretične naloge. Po kolumbijski tradiciji tudi tokrat ni šlo brez astronomskih zamud in ostalih tehničnih težav. Na začetek eksperimenta smo kar 3 ure čakali pred tekmovališčem. Kasneje med eksperimentom se je dodatno izkazalo, da je okoli 140 tekmovalcev od 450 imelo nepopolno ali nedelujočo eksperimentalno opremo, med drugim tudi dva izmed Slovencev. Poleg vsega je bil eksperiment za tako zahtevno olimpijado precej lahek, raziskovali smo namreč splošni plinski zakon oziroma Gay-Lussacov del le-tega, raziskovali smo tudi prevajanje toplote in parni tlak vode. Meni je na srečo oprema delovala brezhibno, tako da sem na eksperimentu dosegel 14,2 točke od skupno 20.
Po tehničnem polomu na eksperimentu so se organizatorji zbrali in teoretični del tekmovanja izvedli brezhibno. Sicer so bile naloge rekordno lahke, vendar so bile vseeno zelo reprezentativne, z zelo velikimi razmiki med mejami za ocene. Teorijo sem sicer pisal bistveno slabše, 10,7 točke od skupno 30, vendar je to ravno zadostovalo za bronasto medaljo, eno izmed treh slovenskih osvojenih letos, poleg seveda zlata Primoža Markoviča.
Vmes med obema tekmovalnima dnevoma smo šli pogledat po mnenju tamkajšnjih domačinov drugi najdaljši kanjon na svetu, po njihovem mnenju skoraj popoln posnetek Velikega kanjona reke Kolorado. Vendar pa je bil to precej hrvaški način reklamiranja, sama dolina namreč ni bila nič posebnega. Bila je sicer okoli 500 metrov globoka, vendar s položnimi bregovi, še nekoliko širša kot na primer idrijska dolina. Precej zanimivo pa je bilo rastje na bregovih, bilo je namreč precej puščavsko v nasprotju s pravo džunglo v ne ravno oddaljeni Bucaramangi.
Pretresen od izredno agresivne vožnje tamkajšnjih domačinov, ki celo v Kolumbiji slovijo kot agresivni (mimo znaka za omejitev 30 km/h smo se namreč občasno peljali 80 km/h, pri čemer nas je spremljal policaj, da se je avtobus lažje izognil gneči na cesti), in zelo zadovoljen z izplenom olimpijade sem se tako 13. julija 2026 ob 20. uri po 16-urnem letu iz Bogote in 2-urnem letu iz Istanbula srečno vrnil v Slovenijo.
