Debatni klub Gimnazije Kranj
Varen prostor za dialog in rast
Članek je bil prvotno objavljen 16. 6. 2026 v Gorenjskem glasu.
Večina dijakov si v petek popoldne želi čim prej iz šole. Hodniki so skoraj prazni, a po njih vseeno odmevajo koraki dijakov, ki se ob dveh popoldne vztrajno vzpenjamo po stopnicah Gimnazije Kranj. Toliko nas je, da zapolnimo skoraj dve učilnici. Skupaj sestavljamo največji debatni klub v Sloveniji. Vsak teden razpravljamo o vprašanjih sodobnega sveta, na katera ni enostavnih odgovorov – na primer, kakšna naj bo vloga države v gospodarstvu ali kje so meje svobode govora.
Debata je aktivnost, ki predstavlja prostor za sistematično razvijanje argumentacijskih veščin, javnega nastopanja in kritičnega mišljenja. Dijaki se redno udeležujemo turnirjev v angleščini in slovenščini, ki jih organizira slovenska krovna debatna organizacija zavod Za in proti (ZIP) – zavod za kulturo dialoga. Šolsko leto so odprli z razpravo o tem, ali smo dolžni javnosti razkriti huda koruptivna dejanja, tudi če bi nas to osebno ogrozilo. Kasneje smo pod drobnogled vzeli digitalne vsebine, od algoritmov na družbenih omrežjih do uvedbe digitalnega evra.
Med letom se dijaki vključujemo tudi v okrogle mize, projekte za javni dialog z mladimi in mednarodne debatne dogodke. Za takšne življenjske priložnosti smo hvaležni staršem, fundacijam ter podjetjem iz gorenjske regije, ki podpirajo razvoj mladih. Namreč, v širokem naboru dejavnosti dijaki ne glede na nivo izkušenj najdemo nekaj za svoje interese. Medtem ko se začetniki osredotočajo predvsem na raziskovanje in strukturo argumentov, se izkušeni debaterji urimo v strateškem razmišljanju. Obstaja tudi izziv, ki ga je doslej opravilo že več kranjskih dijakov, in sicer zastopanje države v okviru razvojne in nacionalne debatne ekipe. V ekipo se uvrsti le deset najboljših debaterjev na leto, ki Slovenijo zastopajo na evropskem in/ali svetovnem debatnem prvenstvu. V preteklosti je gorenjsko regijo tri leta zastopala Lara Livaković Kočevar, letos pa se je v razvojno ekipo uspelo uvrstiti Jaki Piberniku, ki debatira že iz osnovnošolskih let.
Sčasoma se spremeni tudi vloga udeleženih v klubu. V višjih letnikih se mnogi dijaki pod vodstvom prof. Katarine Lovenjak izurimo za mentorje mlajšim generacijam. Izkušeni debaterji novincem nudimo pomoč pri razvijanju idej, sodimo na osnovnošolskih in kasneje na univerzitetnih debatnih turnirjih. S tem se postavimo v vlogo tistega, ki vodi prihodnjo generacijo debaterjev, prispeva svoje znanje in pomaga razvijati skupnost, ki nas je podpirala od začetka naše poti.
Vse to ne pride hitro in zlahka. Ustvarjanje kulture javnega dialoga zahteva leta trdega dela, vztrajnosti in pripravljenosti na nenehno učenje, toda rezultati so vidni. Dijaki zapustimo program s sposobnostjo sodelovanja, spoštljivega soočanja različnih mnenj ter odgovornega vključevanja v družbo. Nedvomno gre za veščine, ki koristijo še dolgo potem, ko zapustimo učilnico.
