Dijaki Gimnazije Kranj na delavnici o prilagajanju na podnebne spremembe v sklopu projekta G2R
Od idej do strategije: prispevek mladih k prilagajanju Gorenjske na podnebne izzive
V torek, 20. januarja 2025, smo se dijaki Gimnazije Kranj udeležili dogodka v okviru projekta Gorenjska2Resilience, namenjenega krepitvi odpornosti gorenjske regije na podnebne spremembe. Dogodek v Škofji Loki, na katerem smo prevzeli vloge regionalnih odločevalcev, se je odvil v obliki simulacije seje Sveta gorenjske regije.
Na dogodku smo sodelovali dijaki Gimnazije Kranj, Gimnazije Škofja Loka in BC Naklo. Gimnazijo Kranj smo zastopali Lucija Zupan (1. č), Eva Romih (1. d), Neja Tolar (2. a), Jaka Pibernik in Maks Kern (2. b) ter Aleks Glišović (4. c). V simulaciji smo nastopili kot župani gorenjskih občin Kranjska Gora, Bled, Kranj, Bohinj in Radovljica ter kot direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR). Jaka Pibernik je hkrati prevzel tudi vlogo podpredsednika Sveta gorenjske regije.
Simulacija je potekala po vnaprej določenem dnevnem redu. Za razpravo o aktualnih izzivih podnebnih sprememb smo se v predhodnih tednih na šoli tudi vsebinsko pripravili. Na dogodku smo obravnavali tri ključne točke:
- predstavitev Strategije prilagajanja gorenjske regije na podnebne spremembe, ki so jo pripravili dijaki Gimnazije Škofja Loka,
- trajnostno kmetijstvo in uvajanje skupnih namakalnih sistemov, ki so ga predstavili dijaki BC Naklo,
- primer dobre prakse upravljanja turističnih tokov v Občini Kranjska Gora, ki ga je v vlogi županje občine Kranjska Gora predstavila naša dijakinja Neja Tolar.
Neja je v predstavitvi izpostavila, da podnebne spremembe zahtevajo prilagoditev obstoječega turističnega modela. Kranjska Gora se na spremembe že odziva z razvojem trajnostnih, celoletnih turističnih rešitev, med katerimi so ključne preusmerjanje avtomobilskega prometa v trajnejše možnosti – na primer kolesarstvo, pohodništvo in skupinski nizkocenovni prevozi. Tovrstne rešitve zmanjšujejo okoljske obremenitve in promet, hkrati pa odpirajo nove možnosti za medobčinsko povezovanje in nudijo pomoč turistom pri obiskovanju celotne gorenjske regije. Tak pristop omogoča tudi boljšo izrabo že obstoječe infrastrukture ter in podpira desezonalizacijo turizma.
V žgoči razpravi, ki je sledila, smo obravnavali konkretne in aktualne izzive, s katerimi se Gorenjska že danes sooča: pogostejše ekstremne vremenske pojave, poplavno ogroženost, pritisk turizma na okolje, spremembe v kmetijstvu ter potrebo po bolj usklajenem regionalnem razvoju. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju, kako prilagajanje na podnebne spremembe povezati z dolgoročno kakovostjo življenja prebivalcev regije. Na koncu seje smo bili soglasni, da si mladi želimo, da bi gorenjska regija delovala enotno in da bi si občine morale medsebojno pomagati pri zagotavljanju finančnih virov in izvajanju ukrepov za krepitev odpornosti na podnebne spremembe.
Glas mladih v dejanskem regijskem načrtu
Sledil je drugi del dogodka, v katerem smo udeleženci v skupinah oblikovali vizijo, kako bo izgledala prilagojena Gorenjska v letu 2040. Svoje videnje prihodnosti smo obravnavali v petih sklopih:
- Kako bivamo in kako se premikamo?
- Kako skrbimo za naravo? Kako skrbno upravljamo z vodnimi viri?
- Kako se prehranjujemo? Odkod prihaja naša hrana?
- Kako skrbimo za našo varnost pred naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi dogodki? Kako skrbimo za naše zdravje?
- Kako kakovostno preživljamo svoj prosti čas? Kako gorenjsko regijo doživljajo obiskovalci iz drugih krajev?
Tako naši prispevki niso ostali zgolj del simulacije, saj bodo naši predlogi, ideje in sporočila vključeni v Strategijo prilagajanja gorenjske regije na podnebne spremembe. Kot je dogodek lepo povzela Lucija Zupan (1. č), ji je simulacija sestanka ponudila dragocen vpogled v proces odločanja županov in oblikovanje skupnih sklepov.
Dijaki smo še posebej cenili, da sta nas med dogodkom pozdravila in z nami delila nekaj navdihujočih misli g. Tine Radinja (župan Občine Škofja Loka) in g. Rok Roblek (župan Občine Preddvor). Všeč nam je bilo tudi strukturirano skupinsko delo in izmenjava idej. Sodelovanje v projektu Gorenjska2Resilience nam je pokazalo, da lahko mladi s svojim znanjem in zavzetostjo aktivno prispevamo k razmisleku o prihodnosti regije, v kateri živimo.
Zahvala za organizacijo dogodka gre ge. Nataši Beltran (Envirodual, d. o. o.), ge. Mariji Demšar in g. Klemenu Srni (Razvojna agencija Sora, d. o. o.), ge. Nevi Zupanc (BSC, d. o.o, Občine Kranj) in ge. Nini Kobal (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske) ter ge. Simoni Špehar (LEAG).
