Grad Rajhenburg, neandertalci, antična Celeia, taborišča 2. svetovne vojne
Prvošolci Gimnazije Kranj na zadnji ekskurziji v tem šolskem letu
V četrtek, 19. 6. 2025, smo se ob 7. uri zjutraj zbrali v Kranju, polni pričakovanj in dobre volje, kajti odpravljali smo se na zadnjo ekskurzijo v 1. letniku srednje šole. Pot nas je najprej vodila čez Kranjsko in Ljubljansko polje ter naprej proti Ljubljanskemu barju, kjer smo občudovali raznoliko pokrajino in spoznavali geografske značilnosti osrednje Slovenije. Nadaljevali smo skozi Dolenjsko podolje in Brežiško-Krško kotlino, kjer smo se že veselili prve postojanke – grad Rajhenburg. Tam smo si ogledali zanimivo razstavo o izseljencih in trapistih, ki nam je odprla vpogled v pomembno zgodovino gradu. Izvedeli smo, da je ta v času 2. svetovne vojne na slovenskem ozemlju služil kot eden izmed 3 taborišč. O tej temi smo si ogledali tudi kratek film in nekaj predmetov in slik. Menim, da je že to samo po sebi v nas vzbudilo empatijo, vendar pa se je naše zavedanje vojne krutosti ojačalo predvsem, ko so nekateri sošolci na 42 straneh, polnih imen dolenjskih izseljencev, ki so umrli v nemških taboriščih, našli svoje prednike.
Nato smo pot nadaljevali proti Kozjanskemu in kmalu prečkali mejo s Hrvaško, kjer smo obiskali Krapino in njen izjemno zanimiv muzej neandertalcev. V njem smo si po ogledu posnetka, ki je prikazoval način življenja neandretalcev, odpravili po spiralasti poti. Ta nam je prikazala razvoj Zemlje v 24 urah, kjer je bilo vidno, da smo se sodobni ljudje pojavili šele v zadnjih dvajsetih sekundah tega dne, kar nas je osupnilo.
Na poti nazaj v Slovenijo smo se ustavili v Rogaški Slatini, kjer smo si najprej privoščili okusno kosilo, nato pa imeli nekaj prostega časa za sprehod po mestu, znanem po zdravilnih vrelcih in steklarstvu. Večina je v preostalem času odšla na sladoled v bližnjo slaščičarno ter si ogledala kip pegaza, ki naj bi bil po mitološki zgodbi razlog za zdravilne vrelce.
Naš zadnji postanek je bil Celje, kjer smo si ogledali razstavo o antični Celei in celjskih grofih. Vodič nas je najprej odpeljal 6 metrov pod zemljo, kjer smo lahko videli originalne ostanke antičnega mesta. Za tem smo se povzpeli v zgornje prostore in se seznanili še z zgodovino celjskih grofov. Lobanje predstavnikov le-teh so bile prav tako na razstavi, vendar ne za dolgo, saj jih uslužbenci muzeja želijo vrniti v grobnico. Najzanimivejši del tega ogleda pa je bil prav na koncu, ko smo si lahko nadeli težko viteško čelado in v roke prijeli meč in ščit. S tem se je naš obisk muzeja zaključil. Menim, da je bil resnično zanimiv in je lepo zaokrožil kulturni del naše ekskurzije. S tem smo zaključili našo ekskurzijo in se odpravili nazaj proti Kranju, kamor smo prispeli ob 19.30. Menim, da je bila naša pot zanimiva in polna lepih spominov, zato sem prepričana, da smo v njej uživali prav vsi udeleženci.
