Kranjski gimnazijci na Euroscoli na daljavo v Strasbourgu
1500 dijakov iz vseh držav članic EU letos o energijski krizi in klimatskih spremembah
V torek, 12. 11. 2024, je potekala Euroscola. Euroscola je evropski projekt v katerem sodelujejo dijaki, stari vsaj 14 let, iz vseh 27 držav članic EU, držav kandidatk in nekdanjih držav članic EU. Zberejo se v Strasbourgu ali se dogodka udeležijo preko spleta, da bi razpravljali, se opredelili in predlagali spremembe, povezane z aktualnimi tematikami. Tudi letos se je Gimnazija Kranj udeležila Euroscole, vendar letos preko spleta in ne v živo kot prejšnje leto. Letošnja tema je bila From energy crisis towards a sustainable future: EU measures against climate change. Dogodek se je začel ob 10.00. Dijaki Gimnazije Kranj smo se zbrali v šolski knjižnici. Dogodka se je udeležilo več kot 1500 dijakov iz vseh držav članic EU. Pridružili sta se tudi Aleyda Hernandez-Laviades iz odbora za industrijo, raziskave in energetiko pri Evropskem parlamentu in Fabienne Keller, kvestor Evropskega parlamenta, ki sta odgovarjali na vprašanja. Tudi dijaki Gimnazije Kranj smo se javili za vprašanja, vendar je v prvem delu žal za naše vprašanje zmanjkalo časa.
Kako EU spodbuja uporabo električnih vozil?
Medtem ko EU ustvarja splošni okvir ter zagotavlja sredstva za infrastrukturo in raziskave, se večina neposredne finančne podpore za uvedbo električnih vozil izvaja na nacionalni ravni. Poudarek je na ustvarjanju pogojev, v katerih lahko električna vozila uspevajo s predpisi, tržnimi spodbudami in tehnološkim razvojem.
Kako je z nuklearno energijo?
Evropska unija spodbuja jedrsko energijo preko financiranja raziskav (npr. Euratom, Horizon Europe), podpore projektom, kot je ITER. Jedrska energija prispeva k zmanjšanju emisij CO₂, energetski varnosti in razvoju novih tehnologij, kot so mali modularni reaktorji (SMR).
Kako bo Evropa obravnavala begunce, ki bodo bežali zaradi podnebnih sprememb?
Evropska unija naslavlja podnebne migracije z vlaganjem v prilagoditev podnebnim spremembam, reformo migracijske politike, humanitarno pomoč in mednarodno sodelovanje. Razmišlja o vključitvi podnebnih migrantov v azilni sistem, podpira trajnostne projekte v prizadetih regijah in razvija mehanizme za upravljanje prihodnjih migracijskih tokov.
Kako bo EU lahko podprla revne države in podeželje znotraj EU?
EU podpira revnejše države, da daje prednost koheziji in solidarnosti ter zagotavlja, da nobena regija ne bo zapostavljena. Finančno podporo zagotavlja preko Sklada za pravičen prehod in ciljno usmerjenega financiranja za obnovljive vire energije, stanovanjsko gradnjo in infrastrukturo. Prilagodljiva zakonodaja prikrajšanim regijam omogoča več časa in sredstev za doseganje podnebnih ciljev. Z izogibanjem pristopu ena-velikost-za-vse (one-size-fits-all) EU spodbuja sodelovanje vseh držav članic.
Kaj EU počne za biotsko raznovrstnost?
Evropska unija si prizadeva za ohranjanje biotske raznovrstnosti z Evropskim zelenim dogovorom in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki vključujeta cilje za zaščito 30 % kopnega in morja, obnovo degradiranih ekosistemov, zmanjšanje uporabe pesticidov, zaščito opraševalcev in spodbujanje trajnostnega kmetijstva ter gozdarstva.
Zakaj EU Izraelu ni uvedla sankcij ali embarga na orožje?
Naš dijak je zastavil vprašanje: „Zakaj EU kljub očitnemu kršenju mednarodnega prava ni uvedla sankcij ali embarga na orožje proti Izraelu, tako kot jih je proti Rusiji?” Na naše vprašanje, kot smo predvidevali, niso dali jasnega odgovora, povedali so, da EU priznava zapletenost izraelsko-palestinskega konflikta in si prizadeva za diplomatsko rešitev morda tudi z dvema državama. Medtem obsoja kršitve človekovih pravic, vključno z napadi Hamasa 7. Oktobra 2024 in izraelskimi akcijami v Gazi ter južnem Libanonu, ter zagotavlja humanitarno pomoč Palestincem in poudarja iskanje uravnotežene mirovne rešitve brez ekskluzivne podpore eni strani.
