Maturantka mednarodne mature Lara Livaković Kočevar zasedla odlično 45. mesto med 300 debaterji
Slovenski debaterji v svetovnem vrhu
Po osvojitvi naslova evropskih prvakov v Bukarešti februarja 2025 je slovenska nacionalna debatna ekipa, ki jo sestavljajo Lara Livaković Kočevar (Gimnazija Kranj), Ajda Glavač (Gimnazija in srednja ekonomska šola Trbovlje), Aleks Grof, (Dvojezična srednja šola Lendava), Lucija Strniša (I. gimnazija v Celju) in Oleksandra Guzenko (Gimnazija Bežigrad), svoje znanje in veščine potrdila še na Svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu World School Debate Championship 2025.
Na letošnjem tekmovanju, ki je potekalo v Panami, se je med 22. julijem in 1. avgustom pomerilo 58 nacionalnih ekip z vseh celin. Dijaki so svoje veščine vse leto urili na vsakotedenskih predavanjih, vajah in delavnicah pod okriljem izkušenih mentorjev za nacionalno ekipo Bojane Skrt in Roka Hafnerja iz debatnega zavoda Za in proti, zavoda za kulturo dialoga (www.zainproti.si). Dodatno znanje in izkušnje so pridobivali tudi v okviru debatnih klubov na matičnih šolah, s katerimi so institucije redno zastopali na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih.
V Panami je bilo najprej na vrsti osem debat, ki so bile namenjene izboru najboljših ekip za osmino finala. V osmino finala so se poleg Slovenije, ki je v vmesnem seštevku zasedla izjemno 5. mesto, uvrstile še ZDA, Hongkong, Indija, Singapur, Velika Britanija, Kitajska in Romunija. Ekipe, uvrščene od 9. – 24. mesta, so se z dodatnimi debatnimi krogi pomerile med seboj za preostalih osem mest v osmini finala. Tako je Slovenija za nasprotnico dobila ekipo iz Južne Afrike. Sodniki so o končnem rezultatu presojali kar debelo uro, a nazadnje so sklenili, da je zmagovalka tega kroga Južna Afrika. Kljub porazu v osmini finala smo lahko na ekipo izjemno ponosni, saj letošnji dosežek dokazuje, da so naši debaterji tudi v svetovnem merilu enakovredni najboljšim. V finalu sta se pomerili ekipi Avstralije in Indije in naslov svetovnega prvaka 2025 je osvojila Indija. Slovenija je v končnem skupnem seštevku dosegla največji ekipni uspeh v zadnjih dvanajstih letih in zasedla 9. mesto med vsemi državami. Prvenstvo so zaključili s šestimi zmagami in nazivom podprvaka v kategoriji angleščina kot tuji jezik. Lara Livaković Kočevar iz Gimnazije Kranj, ki je Slovenijo zastopala na svetovnem debatnem prvenstvu že tretje leto zapored, je s svojo prepričljivostjo in taktično dovršenimi govori kot najbolje uvrščena Slovenka zasedla 45. mesto med skoraj 300 debaterji. Med najboljših 100 debaterjev sta se poleg Lare uvrstila tudi Aleks Grof iz Lendave in Ajda Glavač iz Trbovelj.
Svetovno prvenstvo dijake spodbuja k sodelovalnemu učenju in razpravljanju o najrazličnejših aktualnih temah, pri čemer morajo venomer imeti v mislih poglede različnih narodov. Pri tvorjenju argumentov zato črpajo znanje s številnih področij, od zgodovine, filozofije in sociologije do ekonomije. Nekaj debatnih trditev, o katerih so na prvenstvu razpravljali naši tekmovalci, je bilo, da sodišča pri razlagi zakonov ne bi smela dajati prednosti razlagam upravnih organov oziroma agencij. Ena od debat je tehtala ali bi se morale evropske države postopoma umakniti iz NATA in vzpostaviti neodvisno vojsko. V osmini finala pa so naši dijaki debatirali o tem, ali bi morali kot družba pri razvoju izobraževalnih tehnologij za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje dati prednost modelom, ki temeljijo na javnem interesu (torej so financirani iz javnih sredstev), pred modeli, ki temeljijo na tveganem kapitalu (oziroma zasebnih vlagateljih).
Zanimivo je, da je ravno Slovenija ena redkih držav, katere nacionalna ekipa je v celoti sestavljena iz dijakov, ki obiskujejo javne in ne zasebne srednje šole. Letošnji uspeh zato še dodatno dokazuje kakovost slovenskega sistema šol in demokratizacijo dostopa do debate na najvišji ravni, kot jo omogoča zavod Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Ta neprofitni zavod namreč že vrsto let deluje z jasnim poslanstvom: omogočiti kakovostno debatno izobraževanje širši skupnosti šolarjev in učiteljev v Sloveniji. Pod okriljem koordinatorjev Roka Hafnerja in Nuše Stamejčič ter mnogih predanih debatnih mentorjev vzpostavljajo okolje, ki omogoča sistematičen in vsestranski razvoj debatnih veščin. Brez njihovih naporov in strokovne podporne mreže bi bil dostop do debate na tako vrhunskem nivoju za dijake javnih šol bistveno manj razširjen ali žal celo omejen zgolj na tiste, ki bi si urjenje v tovrstnih veščinah lahko finančno privoščili.
