Rudolf Maister je Gimnazijo Kranj obiskoval od 1885 do 1890

03. december 2024 / Avtor: Julija Rakar in Pika Gradišar iz 1. b /Fotografije: Julija Brecelj

Proslava kranjskih gimnazijcev ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra

Rudolf Maister je Gimnazijo Kranj obiskoval od 1885 do 1890

Gimnazija Kranj je v petek, 22. 11. 2024, ob podpori in pomoči Društva general Rudolf Maister Kranj ter Mestne občine Kranj pripravila proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra. Proslavo, ki je potekala na Maistrovem trgu, sta začela podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe in predsednik Društva general Rudolf Maister Kranj Roman Nahtigal, ki sta pod doprsni kip Rudolfa Maistra na hiši, kjer je živel, položila lovorov venec. Potem je sledil govor gospoda podžupana, ki je predstavil Maistrovo življenje na vojaškem in literarnem področju.
Pika Gradišar je nato recitirala borbeno, zanosno in odločno pesem »Naprej«. Za recitacijo sta nastopila Jure Osterman na evfoniju in Jaša Luštrik na kitari, ki sta zaigrala skladbo Lojzeta Slaka »V dolini tihi«. Povezovalec Črt Gale Suhadolčan je vse udeležence proslave spomnil, da je Rudolf Maister pogosto znan kot izvrsten vojak in strateg, mnogi po pozabimo njegovo umetniško udejstvovanje. Nato sta njegovo lirsko-epsko pesem z naslovom »Mati« recitirala Julija Rakar in Žiga Robič. Čeprav je pesem zmagoslavna, pa vseeno vsebuje globoka bivanjska premišljevanja, ki jih izpoveduje lik matere. Za konec je Zoja Rožič na klarinetu zaigrala skladbo Willyja Van Dorsselaerja z naslovom Féerie sur glace.
General Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, in sicer v takratni Avstro-Ogrski. Ko je zaključil šolanje na naši gimnaziji, se je izšolal za vojaka. Oktobra 1918, ko se je prva svetovna vojna bližala svojemu koncu, je bil Maribor z okolico razglašen za avstrijsko ozemlje in Maister je takoj izrazil svoje nestrinjanje. Ta isti usodni dan je Maribor v roke dobil Maister in si s tem zaslužil naziv generala. Znamenitega 23. novembra 1918 je Maistrova vojska razorožila zeleno gardo in omenjeno ozemlje je brez ene same smrtne žrtve postalo del Jugoslavije. To nadvse plemenito dejanje je Maistru prineslo veliko priljubljenost, tako da se ga še danes, 90 let po njegovi smrti, spominjamo.
Ne smemo pa pozabiti tudi na Maistrov pečat na področju literature, ki je zagotovo vreden omembe. Veliki borec je bil sodobnik tedanjih modernistov, kot sta Murn in Kette. Na proslavi smo prisluhnili recitaciji dveh njegovih pesmi, ki poudarjata ljubezen do domovine, bratstvo in enotnost, kar pa so bile tudi vrednote tega velikega človeka.

nazaj na Novice