Samo zavedanje o skrbi za okolje žal ni več dovolj
Kranjski gimnazijci sodelovali na okrogli mizi S cilji trajnostnega razvoja do sprememb v Mestni knjižnici Kranj
V sredo, 22. 5. 2024, so dijaki Gimnazije Kranj Žiga Eržen in Bine Godnič iz 3. e ter Aleks Glišović iz 2. c v Mestni knjižnici Kranj sodelovali na okrogli mizi “S cilji trajnostnega razvoja do sprememb”. Skupaj s sogovorniki Luko Mofardinom iz Focusa, dr. Urško Koce iz DOPPS – BirdLife Slovenija in Tatjano Zorman iz Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole v Kranju so se pogovarjali o sodelovanju mladih pri projektih, ki se zavzemajo za boljšo prihodnost, o tem, kaj pomenijo cilji trajnostnega razvoja in kako jih vključiti v vsakdanje življenje.
Žiga, Bine in Aleks so na dogodku predstavili YOULead projekt, v sklopu katerega so se v letošnjem letu skupaj z mladimi iz petih različnih evropskih držav udeležili delavnic o podnebnih spremembah. Skozi projekt so skupaj oblikovali manifest mladih Our FUTURE in Present Tense: A Youth Manifesto for our Future, usmerjen v ukrepe proti podnebnim spremembam. O slednjem so se v mesecu februarju pogovarjali tudi s predstavniki evropske komisije v Bruslju.
Predstavnik nevladne okoljske organizacije Focus je predstavil postavitev sončne elektrarne na Osnovni šoli Hrastnik. Gre za prvo zadružno samooskrbno skupnostno sončno elektrarno v Sloveniji in z njo povezano energetsko skupnostjo. Dr. Koce je spregovorila o vplivu podnebnih in vremenskih sprememb na izginjanje rastlin in živali in kako neposredno vplivajo na ljudi. Koordinatorka projekta ekošole Tatjana Zorman pa je povedala, kako poskušajo približati cilje trajnostnega razvoja mladim v srednjih šolah.
Bine Godnič je razložil, da so se sodelujoči pri pripravi mladinskega manifesta osebno zavezali, da bodo pazili na okolje, na primer z uporabo javnega prevoza, kadar je le-to mogoče, in z izogibanjem uporabe izdelkov, ki so jih proizvedla podjetja, ki izkoriščajo delavce in škodijo okolju. Žiga Eržen in Aleks Glišović sta dodala še, da se mladi zavedajo, da je potrebno, če želimo doseči spremembe, vztrajati, da se poleg osebnih zavez dosežejo tudi bistvene sistemske spremembe. Sodelujoči v projektu menijo, da bi se mladi morali aktivno vključevati v organizacije in projekte, s pomočjo katerih lahko s skupnimi močmi zahtevajo odgovornost organizacij in institucij, ki ljudem kršijo pravico do pitne vode in trajnostnejšega sveta, in onesnažujejo prihodnji svet.
Luka Mofardin iz Focusa je dopolnil njune misli s tem, da imajo ljudje, ki se združijo, moč vplivati na sistemske spremembe in od spodaj navzgor spreminjati pravila za človeku prijaznejši način življenja. Rešitve za trajnostnejši in pravičnejši svet niso vedno možne le znotraj nekega utečenega sistema. Potrebno je biti inovativen, kritičen in se udejstvovati združenj, društev, nevladnih organizacij, ki delujejo izven sistema in je njihov način razmišljanja bolj usmerjen v dobrobit človeka in narave.
Dr. Urška Koce iz DOPPS – BirdLife Slovenija je poudarila pomen biodiverzitete na življenje človeka. Ravno človek s svojim delovanjem povzroča že šesto izumrtje velikega števila rastlinskih in živalskih vrst. Tudi z dobronamernimi ad hoc akcijami za reševanje narave (npr. pogozdovanje Krasa z borom, ki je visoko vnetljiv) se lahko zgodi, da ji bolj škodimo, kot koristimo. Velikega pomena je, da se vse rešitve, ki so nam predstavljene, razumsko in znanstveno preučijo, preden se izvedejo. Obdržati moramo kritično razmišljanje in vsako rešitev preveriti z več zornih kotov. Potrebno je spet začeti spoštovati naravo in se ji prilagajati.
Tatjana Zorman, koordinatorka projekta ekošole na Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli v Kranju, je poudarila, da poskušajo v šolah cilje trajnostnega razvoja narediti dijakom razumljivejše. Sprejemanje odločitev je izredno počasen proces, nova podnebna normalnost pa postaja vedno očitnejša. Samo zavedanje o tem, da je potrebno skrbeti za okolje žal ni več dovolj. Prav tako iskanje krivca za nastalo situacijo ne, saj se človek razvija po stopnjah razumevanja svojih dejanj in posledic. Zdaj je čas za neposredno ukrepanje. Včasih je spremembe težko izvajati, saj mladi poskušajo živeti svojo neobremenjeno mladost. Vendar se tudi ti vedno bolj angažirajo, kar so nam na okrogli mizi jasno pokazali dijaki Gimnazije Kranj: Bine, Žiga in Aleks.
