Stela Drnovšek osvojila 2. mesto na natečaju o digitalnem državljanstvu
Dijakinja Gimnazije Kranj Stela Drnovšek iz 3. f je s svojim izvirnim esejem osvojila odlično 2. mesto
Natečaj je potekal v okviru nacionalnega projekta DIGI.DR – Krepitev digitalnega državljanstva, ki mlade spodbuja k razmisleku o odgovorni, kritični in varni rabi tehnologij. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju, kako digitalno okolje vpliva na posameznikovo počutje, odnose in navade ter kako lahko dijaki dandanes razvijajo zdrav in uravnotežen odnos do rabe tehnologije.
Stela si je digitalni prostor v sklepnem odstavku zamislila na naslednji način:
„Če si internet in socialna omrežja predstavljamo kot gledališče, potem influencerji predstavljajo igralce na odru. Oni so tisti, ki stojijo v soju žarometov, žanjejo slavo, a morajo hkrati prevzemati odgovornost. Sledilci so vir zaslužka in imajo vlogo publike. S svojimi merili in kritiko vplivajo na igralce in njihove točke. Težko je razločiti, katera vloga je pomembnejša, saj v resnici „ključna‟ vloga ne obstaja. Brez vplivnežev ne bi bilo vsebin in oder bi sameval. A brez sledilcev ne bi bilo gledalcev in dvorana bi ostala prazna. Influencerji in sledilci so tako kot igralci in publika neločljivo povezani in oboji nepogrešljivi, da se predstava lahko nadaljuje.‟
Ker je bil natečaj organiziran v sodelovanju z IPM-Inštitutom in radijsko postajo Radio Študent, lahko tako eseju kot tudi zanimivemu pogovor z vsemi tremi nagrajenkami prisluhnete na spletni strani https://radiostudent.si/univerza/dijakobinci/natecaj-za-srednjesolski-esej-o-dobrobiti-na-spletu#.
Iskrene čestitke in pohvale za dosežek!
Pripravila Katarina Lovenjak, prof. (mentorica dijakinje na natečaju)
Celotni esej:
Kdo oblikuje internetne vsebine?
Avtorica: Stela Drnovšek iz 3. f
Živimo v času, ko je vedno večji delež naše pozornosti posvečen zaslonom. Spletnih vsebin nam je na voljo več, kot si sploh lahko predstavljamo: od iger do kratkih posnetkov, filmov in člankov. A vendar se ob ogledovanju vsebin le redko vprašamo, ali te krojijo zgolj želje influencerjev in ostalih ustvarjalcev vsebin ali imamo vseeno kot družba s svojimi merili in pričakovanji nanje znatno mero vpliva.
Večina vplivnežev oziroma kreatorjev vsebin je s tem − enako kot večina igralcev in ostalih umetnikov − najverjetneje začela zaradi strasti in želje, da bi svojo ljubezen do ustvarjanja delili s svetom. Nastale vsebine so rezultat njihovih hobijev, znanja in misli, ki jim pomagajo priti do sledilcev s podobnimi interesi. Takšni posamezniki so nepogrešljiv del digitalnega okolja, saj brez njih ne bi bilo vsebin, interneta ali socialnih omrežij.
Kljub temu vsa ta „nedolžnost‟ izgine v trenutku, ko se njihov cilj preusmeri iz ustvarjanja vsebin v golo služenje denarja. Namesto da bi še naprej ustvarjali vsebine iz lastnega interesa in strasti, svoje ustvarjanje usmerijo v prikazovanje vsebin, ki jih skozi algoritme učinkoviteje vodijo do množičnega števila sledilcev in zaslužka. Takšen način dela zaradi količine in hitrosti produciranja vsebin vodi v padec kvalitete, saj se ne zmorejo več poglobiti v vsako objavo posebej, sploh če jih ustvarijo mnogo na dan. Sčasoma takšen način objavljanja zavoljo številčnejših posnetkov vodi v manjšo raznolikost in gentrifikacijo internetnih vsebin, saj vse postaja čedalje bolj enako in površinsko.
Še en pomemben akter v digitalnem okolju so podjetja, ki imajo v lasti platforme, na katerih vsebine obstajajo. Njihov glavni cilj ni kvaliteta uporabniške izkušnje, temveč dobiček. To se odraža v tem, kaj je popularno, in v tem, kar oglašujejo. Pogosto vidimo trende oziroma popularne produkte, storitve in dogodke, ki direktno koristijo podjetjem, saj imajo od tega zaslužek. Toda problem nastane, ko se ne zanimajo več za dobrobit gledalcev. Tako pogosto vidimo širjenje lažnih informacij o izdelkih, ki lahko v nekaterih primerih uporabnikom celo škodujejo. Lažne informacije in vsebine, ki namenoma jezijo gledalca, lahko pogosto zasledimo celo v popularnih videih, kajti ti so tako zanimivejši, kar povzroči, da smo dalj časa na socialnih omrežjih. Take vsebine niso ne izobraževalne, kreativne, ali sploh dobre, toda koristijo podjetjem in so zato tako popularne. Ob vsem tem tudi na ustvarjalcih vsebin leži odgovornost, da premislijo, kaj bodo promovirali in ali se strinjajo z ideologijami, ki stojijo za oglaševanimi produkti.
Na prvi pogled se zdi, da je celotno digitalno okolje le rezultat želja posameznikov. A enako, če ne še pomembnejšo vlogo igra družba sama oziroma ljudje, ki si te vsebine ogledujejo. Množična publika predstavlja trg, na katerem sta naprodaj naš čas in pozornost. To je tista dobrina, za katero se podjetja in posamezniki borijo. Svoje vsebine prilagajajo tistemu, kar mislijo, da si družba želi. Tukaj igra ključno vlogo publika, ki s svojo kritiko lahko vsebine preoblikuje na boljše. Nihče na internetu ne more obstajati v mehurčku, odrezan od mnenj gledalcev, saj se morajo ustvarjalci vsebin, če želijo ostati videni, prilagajati standardom in sprejemati kritike družbe, sicer izgubijo sledilce.
Če si internet in socialna omrežja predstavljamo kot gledališče, potem influencerji predstavljajo igralce na odru. Oni so tisti, ki stojijo v soju žarometov, žanjejo slavo, a morajo hkrati prevzemati odgovornost. Sledilci so vir zaslužka in imajo vlogo publike. S svojimi merili in kritiko vplivajo na igralce in njihove točke. Težko je razločiti, katera vloga je pomembnejša, saj v resnici „ključna‟ vloga ne obstaja. Brez vplivnežev ne bi bilo vsebin in oder bi sameval. A brez sledilcev ne bi bilo gledalcev in dvorana bi ostala prazna. Influencerji in sledilci so tako kot igralci in publika neločljivo povezani in oboji nepogrešljivi, da se predstava lahko nadaljuje.