In memoriam, slovenske žrtve holokavsta
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je kranjske gimnazijce počastil s svojim obiskom
Avtorica: Dora Stepanović iz 3. h/Fotografije: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc
V sredo, 22. 1. 2025, je na Gimnaziji Kranj ob 80. obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč in konca 2. svetovne vojne potekal dogodek In memoriam, slovenske žrtve holokavsta. Dijaki iz 3. h so pripravili razstavo o taborišču Auschwitz-Birkenau in pripravili pogovor z ukradenima otrokoma prof. dr. Janezom Žmavcem in Vladimirjem Guno. Prireditve so se udeležili tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, izredni član SAZU prof. dr. Peter Vodopivec in drugi ugledni gostje, ki so z nami obeležili to pomembno obletnico. Dogodek sta odprla dijaka 3. letnika mednarodne mature Sabina Nadine Bogoev in Jaša Urh. Najprej sta slovesno odprla razstavo o taborišču, nato pa sta vse prisotne prijazno povabila v večnamenski prostor, v katerem se je odvijala glavnina prireditve. Obiskovalce je toplo pozdravil ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Aljoša Brlogar, nato pa sta prisotne nagovorila še prof. dr. Peter Vodopivec in dr. Robert Golob. Predsednik vlade je poudaril pomembnost miru in spoštovanja do sočloveka. Izpostavil je, da vojno nasilje posebej prizadene najranljivejše – otroke. Ponovil je besede, ki po vojni odmevajo najdlje: »Nikoli več.«
Profesorica Barbara Logar je bila prva, ki je na Gimnaziji Kranj dala pobudo za ekskurzijo v Auschwitz. Zato smo na prireditvi izkoristili priložnost in jo vprašali, kje je dobila navdih za tako ekskurzijo. Razkrila je, da se razlog za to skriva v večnosti teme, ki se jo dijaki učimo pri zgodovini – vojne. Dijakom je želela približati grozote, ki so se takrat dogajale, in prikazati svet vojne na realen, pa čeprav krut način. Gimnazija Kranj je 4. septembra leta 1945 nudila prenočišče zadnji skupini ukradenih otrok, preden so jo naslednji dan mahnili naprej proti Celju, upajoč, da bodo spet združeni s svojimi sorodniki. Ti otroci so namreč pretekla tri leta preživeli v prevzgojnih zavodih v Nemčiji, ločeni od svojih staršev, ki pa so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Imeli smo priložnost, da smo izkušnje dveh ukradenih otrok slišali iz prve roke, preko pogovora s prof. dr. Janezom Žmavcem in Vladimirjem Guno, ki ga je vodila dijakinja 3. letnika mednarodne mature Manca Ilinčič.
Izvedeli smo, kako je potekalo vsakodnevno življenje ukradenih otrok ter kakšna je bila nemška prevzgoja. Večinoma so morali korakati in hkrati prepevati nemške koračnice ter seveda pomagati pri delu na poljih. Čeprav so si Nemci prizadevali, da bi otroke popolnoma prevzgojili, pri tem niso bili uspešni. Otroci so se namreč med seboj vseeno pogovarjali v slovenščini, pa čeprav so bili za to hudo kazovani. Gospod Guna je z nami delil izkušnjo, ki je poslušalcem slikovito prikazala trpljenje, ki so ga otroci v tistem času doživljali. Nekega dne je namreč hodil po stopnicah in ker se na nekem delu ni dovolj hitro obrnil, ga je paznica grdo porinila. Ob padcu si je zlomil roko in nogo ter dobil pretres možganov, od katerega je okreval še dolgo po vrnitvi v Celje. Prav tako je opisal izkušnjo vrnitve v telovadnico osnovne šole v Celju, kamor so jih pripeljali po osvoboditvi, da bi jih prišli iskat njihovi sorodniki. Gospod Guna je s svojo sestro čakal sam v prazni telovadnici, saj so mamo v Auschwitzu raztrgali psi, ker ni bila sposobna delati, očeta pa je ustrelil oficir, ker je želel videti svoje otroke. Čakala sta zelo dolgo, nihče ju ni prišel iskat, poslali so ju k daljnim sorodnikom, ki so ju zelo hitro dali v rejo. Oba sogovornika sta poudarila pomembnost širjenja izkušenj, kot so njune, saj se take grozote še kako prehitro pozabijo, prav tako pa danes ni več veliko ljudi, ki bi te spomine lahko delili z nami. Ključnega pomena je, da se zavedamo, kaj pomeni vojna, in si z vsemi močmi prizadevamo, da je nikoli ne bomo izkusili na lastni koži. Pogovor je zaključil prof. dr. Janez Žmavc z močnim sporočilom: »Bodočnost stoji na mladih!«
