Kranjski gimnazijci odšli na jesenske ekskurzije

Četrtošolci so jo mahnili na Obalo in v Kranj, tretješolci na Notranjsko, drugošolci na Koroško in prvošolci na Gorenjsko

Četrtošolci na Obali in v Kranju

V torek, 20.9.2022 smo se dijaki izbirnega predmeta geografija odpravili na raziskovanje slovenske obale, bolj podrobno kraškega roba ter mest Koper in Strunjan. Po približno dveh urah vožnje smo prispeli do gradu Socerb, od koder smo imeli lep razgled nad koprsko primorje. Vreme je bilo sončno ter skoraj brez oblačka, zato nam je pogled segel res daleč. Lepo se je videl tudi stik med apnencem in flišem, ki pa je posebnost kraškega roba. Naprej smo se odpravili do Luke Koper, kjer se nam je na avtobusu pridružil eden od zaposlenih, ogled pa smo opravili kar med vožnjo. Videli smo veliko različnega tovora, od lesa, razsutega tovora, soli za posipavanje cest pa do avtomobilov, ki jih je bilo v luki res največ. Privezane so bile tudi ogromne ladje iz katerih so z velikanskimi žerjavi raztovarjali in natovarjali tovor. Med vožnjo smo izvedeli tudi veliko zanimivosti o mestu Kopru, kot tudi to da so v preteklosti med časom trgatve, koze iz okolice, ki bi morda pojedle pridelek, pripeljali na Koper, ki je bil takrat še otok. Po ogledu smo imeli čas za kosilo, ki smo ga vsak izkoristili po svoje, potem pa smo se odpeljali še do Strunjana. Tam smo si nameravali ogledati solinarski muzej in soline, ki pa so bile na žalost zaprte, zato smo o njih poslušali malo stran. Nazadnje smo se odpravili še na manjši sprehod na klif nad Mesečevim zalivom, kjer smo spet imeli čudovit razgled. Videli smo lahko vse do Triglava na eni strani in do Benetk na drugi. Po precej dolgem dnevu smo se odpravili nazaj v Kranj.

Avtorica: Lara Erzar

V sredo, 21. 9. 2022, smo se dijaki, ki smo si za maturo izbrali zgodovino, odpravili na ogled Kranja. Začeli smo na Slovenskem trgu nasproti naše gimnazije, kjer smo ob maketi mesta spoznali zgodovino in osnovne značilnosti mesta. Pot nas je vodila mimo Globusa in po Jelenovem klancu, nato pa smo vstopili v stare kranjske rove, ki so bili zgrajeni med 2.  svetovno vojno za zaščito prebivalstva pred bombardiranji. Gotovo je najzanimivejši del rovov rekonstruirano zaklonišče iz 2. sv. vojne v katerem predstavijo simulacijo letalskega napada.  Ogledali smo si še druge muzejske zbirke, nato pa se povzpeli smo se do razgledne ploščadi nad Kokro, mimo dveh cerkva, kostnice in ostalih čudes starega Kranja.

Pogosto smo prepričani, da vemo vse o tleh, po katerih hodimo,  ampak nimamo pojma, kaj se je na njih (ali pod njimi) dogajalo pred stoletji. Verjetno se sama ne bi poglabljala v zgodovino Kranja, ampak sem ugotovila, da je res fascinantna, zato sem vesela, da sem jo imela možnost spoznati. Tako se bom vsakič, ko bom hodila mimo pomembnih zgodovinskih stavb, spomnila na mala dejstva ali zabavne anekdote, ki nam jih je povedal vodič.

Avtorica: Lana Novak

Ekskurzija po Notranjski

V torek, 20. 9., in v sredo 21. 9. 2022, smo se dijaki 3. letnikov odpravili na ekskurzijo po notranjosti Slovenije. Naša prva destinacija je bila v Kočevju, do katerega smo se iz Kranja čez Ljubljansko barje peljali dobro uro in pol, kjer smo si ogledali razstave Pokrajinskega muzeja Kočevje. Mesto zaznamuje zgodovina od 13. stoletja dalje, ko nedostopen pragozd poselijo nemški poljedelci - od takrat govorimo o Kočevskih Nemcih. Kočevje je bilo večkrat porušeno oziroma požgano zaradi turških vpadov, prisotna pa je bila tudi kuga. Gospodarski razcvet je doživelo v 19. stoletju, začeli so propadati kmetje in obrtniki, poostreni so bili tudi odnosi med Slovenci in Nemci. Mesto je bilo hudo zaznamovano s svetovnima vojnama, ljudje so se v prvi  množično izseljevali zaradi opustošenja, v drugi pa je ozemlje veljalo za zaprto območje.

Naš drugi postanek je bil obisk Križne jame, ki je znana po najdišču kosti jamskih medvedov in ohranjanju živalske biodiverzitete. V jami je tudi mnogo podzemnih jezer, obdana je s sigovimi pregradami, voda pa je oblikovala številne skalne oziroma kapniške oblike. V jami je bilo zaenkrat odkritih kar 45 podzemnih živalskih vrst - opazili smo belo stonogo, netopirja in jamsko mokrico.

Po obisku jame, smo šli na kratek ogled gradu Snežnik, kjer smo se sprehodili skozi štiri grajska nadstropja in si ogledali sobe knezov Ulrika in Hermana, kneginje Ane ter drugih spalnic za goste. Saloni in spalnice so še vedno opremljene s pristnim pohištvom, najlepše za ogled pa so bile ornamentirane peči. Najbolj je izstopala soba, ki je bila opremljena v egipčanskem slogu z začetka 20. stoletja

Po kosilu v Cerknici, smo šli na sprehod do Rakovega Škocjana, kraška dolina, po kateri teče reka Rak, kjer smo si ogledali še 37 metrov velik Veliki naravni most. S tem postankom smo zaključili svojo ekskurzijo in se odpravili nazaj proti domu.  

Avtorica: Larisa Grbić

Kranjski gimnazijci obiskali slovensko Koroško – zakladnico presenečenj

Dijaki 2. letnikov smo se v torek, 20. 9. 2022, odpravili na celodnevno ekskurzijo – na slovensko Koroško. Ob 7.30 smo se v Kranju polni energije zbrali in se nato odpeljali proti Mežici. Po dolgi poti z avtobusom nas je v Mežici pričakal prvi postanek, ogled tamkajšnjega rudnika in muzeja. S pravim rudarskim vlakcem smo, opremljeni s čeladami in rudarskimi svetilkami,  skoraj zbudili Kralja Matjaža, ko smo se z njim popeljali v osrčje gore Pece. Prispeli smo v rudnik, kjer smo spoznali delo rudarjev in njihove pripomočke. Po ogledu dveh nadstropij rudnika, smo se po isti poti z vlakcem odpeljali nazaj in si prislužili kosilo v tamkajšnji gostilni.

Polni novih moči smo se podali nazaj na pot. Popeljali smo se do Libelič, do vasi ob meji, kjer smo si najprej ogledali eno izmed le treh ohranjenih kostnic v Sloveniji. V Libeličah so namreč pokopavali tudi umrle iz drugih krajev, kar pa je privedlo do prezasedenega pokopališča. Ko so pokopali novo truplo, so okostje starega izkopali in ga zložili ob obzidje. Da pa ne bi okostja kar ležala po pokopališču, so zgradili kostnico, kamor so ta okostja kasneje zložili. Obiskovalci so v zadnjih letih odnesli kar nekaj kosti – največ lobanj, to pa so danes preprečili z novo stekleno zaščito.

Po morda malo srhljivem ogledu, smo se ustavili še v nekdanjem župnišču, kjer je bila ob 75. obletnici priključitve Libelič k matični državi, leta 1997 odprta stalna muzejska zbirka. Najprej smo si v pritličju ogledali ohranjeno črno kuhinjo, nato pa smo se povspeli do Plebiscitnega muzeja v prvem nadstropju. Ta je nastal v spomin na koroški plebiscit (10. 10. 1920). Kljub želji Libeličanov, da se priključijo k nekdanji kraljevini SHS, je razmejitvena komisija vas nasilno priključila Avstriji. To pa je privedlo do nenehnega ruvanja mejnikov, stalnega nezadovoljstva Libeličanov in dvoletnega stanja samih protestvov. Po dveh letih se je Avstrija naveličala vstrajajočih Libeličanov in končno pristala na ponoven pregled plebiscitnih rezultatov. Tako so se 1. 10. 1922 Libeliče vrnile v težko pričakovan objem domovine.

Ponosni na svoj narod, smo se odpravili do avtobusa in se odpeljali še na težko čakan zadnji postanek ekskurzije, ogled cerkve svetega Jurija. Na vhodu v cekev smo si na čevlje obuli copate in se radovedni usedli na tamkajšne stole. Izvedeli smo, da so v tej cerkvi jeseni, leta 1993, arheologi ob zamenjavi tlaka naleteli na ostanke starejših sakralnih objektov in grobov pod cerkvijo. Danes so tla pokrita s steklom, tako da smo lahko videli ostake okostij, sakralnih objektov in grobov.

Polni novega znanja o malo manj poznani deželi smo se pozno popoldne vrnili po isti poti. Ob sedmih smo po dolgi vožnji, vsi utrujeni, prispeli v Kranj.

Avtorica: Meta Mencej iz 2. c

Prvošolci so jo mahnili po Gorenjskem

V torek, 20. 9. 2022, smo se dijaki 1. letnikov Gimnazije Kranj z avtobusi odpravili na ekskurzijo po Gorenjski. Avtobus je z glavne avtobusne postaje v Kranju  odpeljal ob 7. uri in kaj kmalu smo bili na naši prvi postaji na poti – Čebelarskem muzeju v Radovljici. Tam smo si ogledali zanimivo razstavo o kranjski sivki in o čebelarstvu na Slovenskem. Naša naslednja postaja je bila visoka kraška planota Pokljuka. Z vodičko smo naredili krajši sprehod in si medtem ogledovali najjužnejša barja v Evropi. S Pokljuke smo se odpravili do Stare Fužine, to je tipične alpske vasi z ohranjenimi starimi kmečkimi domovi, in si v njeni neposredni bližini ogledali korita Mostnice. Mostnica je alpska reka s koriti in slapovi, ki skozi dolino Voje vse do Stare Fužine  na ogled ponuja čudovite mojstrovine narave. Nato smo se prebili čez ovinke na Soriško planino, v vasi Sorica smo si ogledali kip Ivana Groharja in se nato odpravili  še do zadnje točke naše ekskurzije – Železnikov.  Sprejel nas je prijazen in zabaven vodič, ki nas je pospremil do muzeja fužinarstva in nam povedal mnogo zanimivosti o obrti železarstva v teh krajih. To je bil naš zadnji postanek. Čakala nas je samo še pot  mimo Škofje Loke do Kranja.

Avtor: Gaber Sečnik iz 1. b

V sredo, 21. 9. je potekala celodnevna ekskurzija prvih letnikov po Gorenjski.
Pred glavno avtobusno postajo v Kranju smo se zbrali ob 7.00. Tam nas je čakal avtobus, ki  nas je nato odpeljal do naše prve postaje v Radovljici. Izstopili smo na avtobusni postaji Radovljica, potem pa smo se peš odpravili do Radovljiške graščine, ki mestu služi hkrati kot glasbena šola in čebelarski muzej. Sprejela nas je voditeljica, ki nam je muzej razkazala, opisala in nam povedala dodatne zanimive podatke, kot na primer kakšen je način delovanja čebelj v panju.

Naslednja postaja je bil Infocenter Triglavska narodna roža na Bledu. Dijaki smo se razdelili na dve skupini. Ena skupina si je ogledala poučen videoposnetek o raznolikih oblikah življenja v območju Triglavskega narodnega parka in pravilih ter načelih, ki jih moramo v parku upoštevati. Medtem si je druga skupina v spremstvu voditelja ogledala muzej. Nato sta s skupini zamenjali.

Sledila je pot do naše 3. postaje. To je bilo barje Goreljek. V spremstvu voditeljice smo se sprehodili po območju barja ter spoznali, kako živijo organizmi v njem. Na gozdnih tleh smo opazili mnogo lišajev. Našli smo celo okroglolistno roziko, ki smo si jo pod povečevalnim steklom lahko natančno ogledali. To je bil tudi najhladnejši del našega dneva. Verjetno ni bilo nikogar med nami, ki ni bil hvaležen svojim staršem, ki so nam zjutraj neusmiljeno ponavljali, naj oblečemo kakšno dodatno plast oblačil. Nato smo odšli še na umirjen sprehod po koritih Mostnice, ki je v nas prebudil lakoto, zato je bila naša naslednja postaja restavracija, kjer smo pojedli okusno kosilo.

Po kosilu smo se mimo Sorice odpeljali še do Železnikov, kjer smo si od blizu ogledali plavž, ki je nazadnje deloval septembra, leta 1902. Zraven znamenitega plavža stoji tudi muzej, ki smo si ga v spremstvu voditeljice lahko ogledali. V njem so na inovativen način prikazani mehanizmi, ki so jih v preteklosti uporabljali obrtniki in obrtnice. Prav tako so bile razstavljene čipke, ki so nastale v 20. stoletju. Po končanem ogledu smo zopet napolnili avtobus, ki nas je nato skozi Škofjo Loko odpeljal nazaj do glavne avtobusne postaje Kranj. Tam se je naša ekskurzija zaključila.

Avtorica: Dora Stepanović iz 1. c

nazaj na Reportaže