Muhasti Mucha posnemovalce našel na Gimnaziji Kranj

Izšel je očarljivi koledar Gimnazije Kranj za leto 2025

 Avtorica: Nataša Kne, prof.

Fotografije: Rebeka Košir, Maruša Šink in Magdalini Samelis 

Knjižnico Gimnazije Kranj krasijo meseci prihodnjega leta, upodobljeni z motiviko češkega slikarja Alfonsa Marie Muche. Ni nenavadno, da Mucha navdušuje tudi profesorico umetnostne zgodovine Anito Omejec, ki je koledar Gimnazije Kranj za leto 2025 pripravila skupaj z dijakinjami: »Izbrali smo šest deklet, ki so na natečaju prepričale s suvereno risbo in z razumevanjem secesijskega sloga. Tako v letu 2025 naš koledar krasi 12 mladenk zasanjanih, otožnih ali melanholičnih pogledov, z dolgimi valovitimi lasmi, elegantnimi in romantičnimi gestami. Naslikane v tehniki akvarela v nežnih pastelnih odtenkih se, obdane s cvetovi in z zlatimi viticami, pretopijo v eterične personifikacije posamičnih mesecev.« Koledar je plod dela šestih ustvarjalk: Klare Luštrik, Eli May Kuhar, Nuše Polajnar, Eme Hostar, Pine Savnik in Zarje Vrhovšek, ki so ustvarjeno skupaj s profesorico Anito Omejec predstavile na odprtju razstave ob izidu koledarja v ponedeljek, 2. decembra 2024. Ker je ustvarjanje koledarja dijakinjam predstavljalo precejšen slikarski izziv, življenje pa tudi zna biti nepredvidljivo, smo koledar naslovili Muhasti Mucha. Ravnatelj mag. Aljoša Brlogar je izpostavil ustvarjalno moč dijakov, ki ga vedno znova preseneti, saj se izkazuje na najrazličnejših področjih, tudi umetniškem. Mucha je bil tudi v New Yorku, da bi zbiral denar za največji projekt svojega življenja. Kitaristka Patricija Zupan iz 4. a nas je zato s skladbo Thirty-Fourth Street skladateljice Marie Linnemann popeljala na hitre ulice New Yorka, polne ljudi in hrupa. Odprtje razstave je z besedo povezovala Manca Ilinčič iz 3. h.
Mucha (24. maj 1860–14. julij 1939) je tako zaznamoval art nouveau, da so nekateri stil poimenovali kar po njem – le style Mucha, Muchov stil, saj je imel veliko posnemovalcev. Za tega na Češkem rojenega umetnika se zdi, da je slikal zato, da je častil ženski princip. Zgledoval se je po sakralni umetnosti, predvsem ga je že kot otroka navduševala gotska, tudi neogotska, baročna in bizantinska motivika. Najbolj značilno zanj je upodabljanje ženske podobe v krogu, ki simbolizira svetniški sij. Ženska je zanj božanska, kar ga ne ustavi pred tem, da ni v podobi tudi profana, saj je upodobljena precej čutno. Ženska fizika je tako okronana z žensko metafiziko. Bogato ornamentiko njegovih slik dopolnjujejo še cvetlični motivi ter upodabljanje dam v klasicističnih oblekah. Najbolj znan je po svojih plakatih, ki jih je začel risati po naključju, ko je leta 1894 dobil nalogo, naj upodobi slavno pariško igralko Sarah Bernhardt, ki jo je plakat povsem prevzel. Mucha je tako postal njen oblikovalec, četudi tega poklica takrat pravzaprav še ni bilo, so se pa že začeli pojavljati njegovi zametki. Umetnik je v hipu postal zvezda in plakat mu je uspelo dvigniti na raven umetnosti. V zrelih letih se je vrnil v domovino in njej v čast naslikal cikel dvajsetih velikih slik Slovanska epopeja (1910–1928). Zreli Mucha je bil prepričan, da je bila upodobitev mitologije in zgodovine Čehov ter ostalih Slovanov njegovo življenjsko delo.

Ustvarjalke o svojih akvarelih

Izjemno sem hvaležna za priložnost, da svoje delo delim s šolsko skupnostjo. Ustvarjanje za koledar je zahtevalo trud in čas, kar mi je omogočilo, da sem se poglobila v nove zamisli in tehnike ter jih uresničila. Videti končni izdelek je precej izjemen občutek, zato upam, da bodo drugi uživali v koledarju, tako kot sem sama uživala v njegovem ustvarjanju. Hvaležna sem, da sem  bila lahko del projekta in hvala za priložnost, da delim svoje delo z ostalimi.
Eli May Kuhar iz 4. a
(maj, junij)

 V prostem času zelo rada rišem in še posebej slikam z oljnimi ali akrilnimi barvami in akvarelom. Pri šolskem koledarju sodelujem že drugič – za letošnji koledar sem naredila sliki za meseca marec in november. Pri vsakem mesecu so v ospredju cvetlice, narcise in magnolije za marec ter krizanteme za november. Različni barvni paleti s kontrastom in živahnostjo barv poudarita značilnosti posameznega meseca. Deli sta narejeni v slogu art nouveau z akvarelnimi barvami ter bronastim oziroma zlatim akrilnim markerjem za obrobe.
Nuša Polajnar iz 4. c
(marec, november)

Letos sem imela čast sodelovati pri ustvarjanju šolskega koledarja. Za prihajajoči koledar sem naslikala meseca julij in oktober. Tema letošnjega koledarja je Alfons Mucha, kar me je zelo navdušilo, saj so njegove slike res čudovite. Njegov stil, poln elegance in detajlov, me je navdihnil, da sem se osredotočila na ustvarjanje slik, ki upodabljajo tako klasično kot sodobno lepoto. Slikanje oseb mi je vedno zelo zabavno, saj vsak lik prinaša svojo zgodbo in dinamiko. Ob delu s temi ilustracijami sem se naučila veliko o detajlih in uporabi barv, ki so ključnega pomena za ustvarjanje atmosfere, ki jo je Mucha vedno mojstrsko vpeljal v svoje slike. Upam, da boste uživali v pogledu na moj prispevek k tem lepim, umetniško bogatim mesecem.
Pina Savnik iz 3. a
(julij, oktober)

Posnemati tako izjemnega slikarja, kot je Alfons Mucha, je bilo zares izziv, še posebej zato, ker so njegova dela tako zelo detajlirana. Sama sem Muchovo tehniko nekoliko poenostavila, deloma zato, ker je z akvareli težko zajeti take podrobnosti, čeprav sem s to tehniko že precej seznanjena. Povečini pa, ker sem hotela v deli vnesti nekaj svojega slikarskega sloga, ki je preprostejši.
Ema Hostar iz 3. h
(februar, september)

Umetnost je nekaj, kar si vsak človek predstavlja drugače. Tako umetnik kot tudi opazovalec. Zame je umetnost vedno bila oblika sprostitve in prikazovanja misli, ki jih je nemogoče opisati z besedami. Kar naredi umetnost, je prav neidealnost in osebna izpoved umetnika. Ljudje smo različni in imamo različne poglede na svet, ki jih lahko umetnik predstavi z izbiro teme, tehnike in barv. Moji sliki sta odraz svobode in ljubezni do narave ter sprostitve ob njej.
Zarja Vrhovšek iz 2. č
(april, avgust) 

nazaj na Reportaže