Kaj nam sporoča najdba slovenskih števnikov v Heiligenkreuškem rokopisu?
Predavanje dr. Mateja Šeklija na Gimnaziji Kranj o pomembnem dokumentu zgodovinsko širokega slovenskega jezikovnega območja vse do Donave
Pretekli torek, 5. 3. 2024, smo prisluhnili predavanju o najdbi Heiligenkreuškega rokopisa, ki ga je posebej za nas pripravil dr. Matej Šekli. Predavatelj je v prvi vrsti raziskovalec, ki se ukvarja predvsem s primerjalnim slovanskim jezikoslovjem. Je avtor mnogih knjig, med drugim tudi soavtor jezikovnih atlasov. Za svoje posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja je prejel nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca, leta 2022 pa je prejel tudi nagrado zlati znak ZRC SAZU.
Predstavil nam je rokopis iz srednjega veka, ki po besedah dr. Šeklija za Slovence predstavlja “majhno senzacijo”. V sicer latinsko pisanem kodeksu, ki se nahaja v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu jugozahodno od avstrijskega glavnega mesta, so bili pred približno dvema letoma opaženi zapisi števnikov v slovenščini. Odkritje je vznemirljivo in pomembno tudi zato, ker je sicer zgodnja slovenščina od Brižinskih spomenikov do glose Bernharda Spanheimskega dokumentirana zgolj v fragmentih. Najdba se imenuje Svetokriški ali Heiligenkreuški rokopis in vsebuje zapis števnikov od 1 do 10 v zgodnji slovenščini.
V svojem predavanju je dr. Matej Šekli predstavil tudi metodo, s katero je potrdil, da je jezik teh števnikov zgodnja slovenščina. Ker jeziki obstajajo v času, prostoru in družbi, je bilo treba združiti poznavanje slovanskih jezikov, pravopisa srednjeveške nemščine in slovanskih jezikov. Nosniki, ki jih je vsebovala praslovanščina in jih zasledimo v Brižinskih spomenikih, so danes ohranjeni le na obrobju slovanskega jezikovnega prostora, npr. v podjunskem narečju. V prid slovenščini in ne kakemu drugemu slovanskemu jeziku pa govori tudi dejstvo, da se v števnikih že kaže razvoj praslovanskega glasu jeri (y) v slovenski (sprednji) i. Najdba tako potrjuje dejstvo, da se je slovenski jezik v srednjem veku govoril tudi precej bolj severno od današnjega slovenskega govornega prostora, vse do Donave.
Predavanje je razjasnilo nam morda nepoznani svet primerjalnega jezikoslovja in nam omogočilo boljše razumevanje odkritij na tem področju. Za obisk in predano znanje se zahvaljujemo dr. Mateju Šekliju ter prof. Bernardi Lenaršič, ki je predavanje organizirala.
