Opravljanje splošne mature

Kandidati opravljajo splošno maturo pod enakimi pogoji, določenimi z Zakonom o maturi in pravilnikom. Kandidati s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo splošno maturo v skladu s pravili, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo.

Kratka navodila kandidatom za maturo

Kandidati s posebnimi potrebami (KPP)

Kandidati s posebnimi potrebami, ki uveljavljajo pravico do prilagojenega načina izvajanja mature na podlagi odločbe o usmeritvi in individualiziranega programa, ob predprijavi na maturo, najkasneje do 15. 11. 2022, priložijo tudi izpolnjen obrazec za uveljavljanje pravic kandidatov s posebnimi potrebami, ki ga dobijo pri tajnici ŠMK ali na tem mestu:

Vloga za uveljavljanje pravic kandidatov s posebnimi potrebami

Predmeti splošne mature

Predmeti splošne mature so uvrščeni v skupni del, ki je obvezen za vse kandidate, in izbirni del, pri katerem se posamezni predmeti izbirajo. Nekateri predmeti skupnega in izbirnega dela se lahko opravljajo na osnovni (OR) ali višji ravni (VR) zahtevnosti.

Predmeti skupnega dela splošne mature

  • slovenščina,
  • matematika (OR, VR),
  • tuji jezik (OR, VR): angleščina, francoščina, nemščina, ruščina ali španščina.

Predmeti izbirnega dela splošne mature

  • tuji jezik (OR, VR): angleščina, francoščina, nemščina, ruščina ali španščina,
  • biologija, filozofija, fizika, geografija, informatika, kemija, psihologija, sociologija, umetnostna zgodovina, zgodovina.

Pravila za opravljanje izpitov iz predmetov skupnega dela splošne mature

Kandidat opravlja izpit iz treh obveznih predmetov skupnega dela splošne mature:

  • slovenščine,
  • tujega jezika na osnovni ali višji ravni zahtevnosti,
  • matematike na osnovni ali višji ravni zahtevnosti.

Pravila o odločanju za izbirne predmete pri splošni maturi

Kandidat opravlja izpit iz dveh izbirnih predmetov, za katera se odloči med predmeti zbirnega dela splošne mature tako, da lahko:

  • med jeziki izbirnega dela splošne mature (tudi katerimkoli tujim jezikom izbere enega;
  • med predmetoma umetnostna zgodovina in informatika izbere enega;
  • med predmeti filozofija, psihologija in sociologija izbere enega,
  • na osnovni ali na višji ravni zahtevnosti opravlja izpit iz tujega jezika (angleščina,nemščina, francoščina, španščina ali ruščina),
  • odloči se še za tretji predmet iz izbirnega dela splošne mature (šesti predmet)*.

*Opomba: v tem primeru prej navedene omejitve ne veljajo. Kandidat lahko opravlja izpit iz kateregakoli tretjega izbirnega predmeta. Če koledar splošne mature ne omogoča opravljanja izpita iz šestega predmeta v spomladanskem izpitnem roku, se na podlagi sklepa DK SM lahko opravlja v jesenskem izpitnem roku istega leta, pri čemer dosežek iz jesenskega izpitnega roka pri tem predmetu velja za dosežek v spomladanskem izpitnem roku.

Seminarske naloge in laboratorijske vaje

Seminarske naloge in laboratorijske vaje za spomladanski rok mature morajo kandidati oddati najkasneje do 13. aprila 2023 na šoli.

PREDMET NAČIN IZVEDBE ČAS IZVEDBE DELEŽ NA MATURI
FIZ laboratorijske vaje celo leto do 20%
KEM laboratorijske vaje celo leto do 20%
BIO laboratorijske in terenske vaje celo leto do 20%
ZGO zgodovinski viri, pisno marec, 45 min do 20%
UZG seminarska naloga celo leto do 20%
GEO terenske vaje in ekskurzija začetek leta do 20%
SOC seminarska naloga celo leto do 20%
PSI seminarska naloga celo leto do 20%
FIL seminarska naloga celo leto do 20%
INF seminarska naloga celo leto do 20%

Aplikacija za vpogled v točke praktičnega dela izpita

Na spletni strani https://matura.ric.si bodo objavljene dosežene točke za praktični del izpita splošne mature.
V spomladanskem izpitnem roku bodo točke na vpogled 15. 5. 2023 in na jesenskem izpitnem roku 1. 9. 2023.

Vse ostale kandidate, ki ne opravljajo celotne mature in v tem času še nimajo šifre za internetni dostop, bo s številom doseženih točk pri seminarskih nalogah in laboratorijskih vajah seznanila tajnica ŠMK Neža Zupančič Logar, in sicer v ponedeljek, 15. 5. 2023 (pisarna tajništva ŠMK).

Uspeh, dosežen pri seminarskih nalogah in laboratorijskih vajah je trajen.

Splošna pravila

Kandidat:

  • opravlja izpit na višji ravni zahtevnosti iz največ treh maturitetnih predmetov, vendar se mu pri splošnem uspehu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku (vključno z grščino in latinščino), pri čemer se upošteva boljša od ocen. Pri tujem jeziku, ki je ocenjen slabše, se pri splošnem uspehu upošteva ocena v petstopenjski ocenjevalni lestvici;
  • opravi v skladu s PIK SM praviloma v zadnjem letniku vaje, naloge, izpitni nastop oziroma druge oblike praktičnega dela izpita;
  • pripravi nalogo v skladu z navodili;
  • opravi izpitni nastop pri glasbi v skladu z navodili;
  • izvede vaje v skladu z navodili;
  • opravi notranji del izpita pri zgodovini in ekonomiji v skladu z navodili.

Priznavanje raziskovalnih nalog

Kandidat lahko kot praktični del izpita splošne mature uveljavlja opravljeno raziskovalno nalogo (če je tako določeno v ustreznem PIK SM), če ta izpolnjuje naštete pogoje:

  • pripravljena je na ustrezni strokovni ravni zahtevnosti,
  • kandidat jo je izdelal ali zaključil najpozneje do roka, določenega v koledarju splošne mature, v šolskem letu pred opravljanjem splošne mature,
  • mentor oziroma somentor naloge mora biti učitelj ustreznega predmeta splošne mature na šoli,
  • kandidat pisno zaprosi ŠMK SM za priznanje raziskovalne naloge,
  • ŠMK SM na predlog učitelja predmeta, ki kandidata pripravlja na izpit splošne mature, odloči o priznavanju raziskovalne naloge in o tem obvesti pristojno DPK SM.

DPK SM lahko objavijo dodatna merila za priznavanje raziskovalnih nalog v PIK-ih SM.

Pisni maturitetni izpit

Pisni izpit iz istega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne z začetkom ob 9. uri.

Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom 20 minut pred začetkom pisnega izpita. Kandidat lahko zamudi začetek pisnega izpita največ 30 minut, vendar nima pravice do podaljšanja. Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki jo pred izpitom položi na mizo.

V izpitni prostor sme kandidat prinesti le dovoljene pripomočke in osebni dokument. Ostalo pusti v garderobni omarici.

Pisni izpit je anonimen in opremljen s šifro kandidata, točkujejo pa jih zunanji ocenjevalci. Pisni izpiti za različne predmete trajajo od 120 do 240 minut. Razpored pisnih izpitov je določen z maturitetnim koledarjem, ki ga določi državna komisija za splošno maturo.

V času pisanja pisnega dela izpita kandidati ne smejo zapustiti izpitnega prostora prvih 30 minut in zadnjih 15 minut trajanja izpita.

Kandidat, ki je pisni izpit začel, mora izpitno gradivo oddati. Med odmori kandidati ne smejo zapuščati šolskega območja.

Ustni maturitetni izpit

Kandidat ima poleg pisnega izpita tudi ustni izpit pri slovenščini, matematiki, tujih jezikih in umetnostni zgodovini. Razpored ustnih izpitov bo objavljen na oglasni deski najmanj tri dni pred začetkom ustnih izpitov.

Ustni izpiti potekajo pred šolskimi izpitnimi komisijami. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki dijaka tudi poučuje.

Kandidat lahko opravlja na dan, ko ni pisnega izpita, največ dva ustna izpita.

Ustnemu izpitu prisostvujejo izpraševalec in dva člana komisije.

V Maturitetnem izpitnem katalogu je opredeljeno, kaj obsega ustni izpit in kakšen odstotek skupne ocene predstavlja.

Predmet Način Trajanje Delež
SLOVENŠČINA ustni zagovor 15-20 min do 20 %
MATEMATIKA ustni zagovor 15-20 min do 20 %
TUJI JEZIKI ustni zagovor 15-20 min do 20 %

Ustni izpit traja do 20 minut, kandidat pa ima pravico do 15 minutne priprave na ustni izpit. Kandidat sam izbere izpitni listek in ima pravico enkrat zamenjati izpitni list z ustnimi vprašanji. Zamenjava ne vpliva na oceno.

Kandidat do objave rezultatov ne sme biti seznanjen s točkovno oceno ustnega izpita.

Kršitve in ukrepi

Kršitve kandidatov pri izpitu so:

  • vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
  • posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
  • oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
  • prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
  • uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
  • motenje poteka izpita,
  • ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje,
  • predložitev dela drugega kandidata,
  • posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti,
  • zamenjava identitete kandidata.

Za kršitve kandidatov se lahko izrečejo naslednji ukrepi:

  • opomin,
  • prekinitev reševanja izpitne pole,
  • prekinitev dela izpita,
  • prekinitev izpita,
  • razveljavitev vseh opravljenih izpitov splošne mature.

V primeru prekinitve se izpitna pola, del izpita ali izpit oceni z nič točkami. V primeru zamenjave identitete kandidata ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in razveljavi vse opravljene izpite splošne mature.

Postopek izrekanja ukrepov

Ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin izreče nadzorni učitelj, tako da to zapiše v zapisnik o poteku izpita.
O prekinitvi reševanja izpitne pole, prekinitvi dela izpita, prekinitvi izpita in razveljavitvi vseh opravljenih delov izpita odloči šolska maturitetna komisija.

V primeru ugotovljene kršitve nadzorni učitelj nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ugotovi dejansko stanje.

O ukrepu odloči šolska maturitetna komisija takoj, sklep o tem pa kandidatu izda v 24 urah po ugotovitvi kršitve. Zoper sklep je dovoljena pritožba na Državno komisijo v treh dneh po prejemu sklepa. Državna komisija o pritožbi odloči v 30 dneh po prejemu pritožbe.

Če nadzorni učitelj prekine izpit, naroči kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.

Šolska maturitetna komisija o vseh ukrepih zoper kršitelje obvesti Državno komisijo.

Kandidatu, ki ne spoštuje pravil maturitetnega izpita reda, se lahko izrečejo naslednji ukrepi:

  • opomin, če ne upošteva oziroma krši pravila izpitnega reda, moti potek pisnega ali ustnega dela izpita
  • prekinitev opravljanja dela izpita do konca tega dela, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali pa ponovno krši izpitni red
  • prepoved opravljanja izpita oziroma nadaljevanje izpita, če se ga zaloti pri uporabi nedovoljenih sredstev in pripomočkov ali metod pri izpitu.

Kandidatu, ki mu pristojni organ izreče ukrep iz druge alineje prejšnjega odstavka, se ne prizna doseženega števila točk iz dela izpita, pri katerem je storil kršitev.

Kandidat, ki mu je šolska maturitetna komisija izrekla ukrep iz tretje alineje prejšnjega odstavka tega člena, je iz tega izpita neocenjen.