Klara Velepec iz 3. č izjemna deveta na Evropskem prvenstvu v turnem smučanju
Skupaj z Majem Pritržnikom sta osvojila 6. mesto v kategoriji mladinci
V tednu od 8. do 12. 1. 2024 se je dijakinja 3. letnika gimnazije Kranj Klara Velepec skupaj s turnosmučarsko reprezentanco Slovenije udeležila evropskega prvenstva v Franciji, natančneje v zimskem centru Flaine blizu mesta Chamonix.
Nastopali so v vseh štirih disciplinah, in sicer v posamični, šprintu, vzponu in mešanih štafetah. Klara je tekmovala v kategoriji U18. V ponedeljek je bila na sporedu posamična tekma, kjer je z obilico težav dosegla končno 9. mesto. Sledil je dan premora, nato pa naporni, a fenomenalni trije dnevi. V sredo je nastopila v disciplini šprinti in osvojila 10. mesto. V četrtek je bila na sporedu tekma v vzponu (vertikal). Zavedala se je, da je na tem področju močna, saj ima podlago iz gorskega teka. Klari se je vse poklopilo in upala si je trditi, da je bila to ena izmed njenih tekem življenja. Priborila si je sijočo srebrno medaljo in postala evropska podprvakinja. Hkrati pa je to tudi prva turnosmučarska medalja za Slovenijo. Zadnja tekma, ki je bila v petek, je bila mešane štafete. Skupaj z Majem Pritržnikom sta osvojila super 6. mesto v kategoriji mladinci.
O Klari Velepec je bil 31. januarja 2024 objavljen tudi članke. Portalu Siol. Članek si lahko preberete na povezavi in in pod povezavo:
https://siol.net/sportal/zimski-sporti/kdo-je-17-letna-dijakinja-ki-je-poskrbela-za-zgodovinsko-medaljo-za-slovenijo-625643
Kdo je 17-letna dijakinja, ki je poskrbela za zgodovinsko medaljo za Slovenijo?
Sedemnajstletna Radovljičanka Klara Velepec je v začetku januarja v Chamonixu v Franciji postala mladinska evropska podprvakinja v turnem smučanju. To je sploh prvo odličje za slovensko turno smučanje na velikih tekmovanjih. Dve turnosmučarski disciplini (sprint in mešane štafete) bosta leta 2026 del olimpijskih iger v Cortini in Milanu. Kdo je Klara Velepec, dijakinja tretjega letnika Gimnazije Kranj, kakšno je njeno športno ozadje in kaj počne v prostem času, si lahko preberete v spodnjem pogovoru.
Klara Velepec je za marsikoga novo ime na slovenski športni sceni, a v resnici je na njej prisotna že vrsto let. S športom se ukvarja že vse življenje, nekaj let se je posvečala športnemu plezanju, nato atletiki, se našla v gorskem teku (lani je postala državna prvakinja v mladinski kategoriji in se uvrstila v državno reprezentanco) in štiri (!) mesece pred evropskim prvenstvom prvič stopila na turne smuči. Članica turnosmučarskega kluba LiMa se je izjemno hitro zavihtela na zmagovalni oder, in to kar na prvenstvu stare celine, kjer je v disciplini vzpon v kadetski kategoriji do 18 let osvojila srebrno kolajno. Ekipni uspeh na prvenstvu so dopolnili mladinec Maj Pritržnik s petim mestom v vzponu in šestim v mešanih štafetah s Klaro Velepec, Klemen Španring s šestim mestom v vzponu med mlajšimi člani, Rea Kolbl in Luka Kovačič med deseterico v članskih mešanih štafetah, izkazala sta se tudi članica Ana Čufer in kadet Jon Pritržnik. V skupnem seštevku se je Slovenija uvrstila na sedmo mesto med 22 državami, takoj za Avstrijo, kar je še en pomemben mejnik, so sporočili s Planinske zveze Slovenije.
Kdo je Klara Velepec, kakšno je njeno športno ozadje, kako se je znašla v svetu turnega smučanja, zakaj je na evropskem prvenstvu nastopala z izposojeno opremo in kaj počne v prostem času, si lahko preberete v spodnjem pogovoru.
Klara, vse od uspeha na evropskem prvenstvu v Chamonixu v Franciji ste precej medijsko izpostavljeni. Kako ste se navadili na takšno zanimanje?
S tem nimam težav. Ni panike (smeh, op. p.).
S turnim smučanjem ste se srečali komaj štiri mesece pred evropskim prvenstvom. Ali ste imeli na poti na prvenstvo v mislih nabiranje izkušenj ali ste resno ciljali na medaljo?
Medaljo? Ne, kje pa! Pravzaprav sem imela v mislih samo nabiranje izkušenj in druženje. Moram reči, da smo v slovenski reprezentanci res super ekipa, res smo se povezali in zelo dobro delujemo eden z drugim.
Neverjetno je, da ste na turnih smučeh prvič stali šele štiri mesece pred prvenstvom. Kako ste se sploh znašli v tem svetu?
Nad turnim smučanjem me je navdušil Maj Pritržnik, s katerim se poznava že iz gorskega teka. Predlagal je, naj čez zimo kondicijo poskusim ohranjati s turnim smučanjem. Poskusila sem in takoj mi je bilo všeč. Z družino tudi sicer veliko smučamo, tako da mi je tudi to znanje pomagalo, v ostalih letnih časih se ukvarjam z gorskim tekom in sem vse to nekako združila.
Konkretno sem se s turnim smučanjem prvič srečala na taboru oktobra lani, ampak takrat ni bilo snega, zato smo v Planici trenirali v snežnem tunelu.
Kar zadeva specifike turnega smučanja, bi rekla, da hoja navzgor ni tako zahtevna, kar zadeva tehniko, precej težje so menjave, tek in ostalo … Korak sem osvojila takoj, na rolkah, s katerimi smo prav tako opravili nekaj treningov, pa je bilo precej težje. Dvakrat smo šli tudi na desetdnevne priprave in od teh sem odnesla največ. Moji kolegi iz ekipe - Maj Pritržnik, Luka Kovačič in Rea Kolbl - so mi ogromno pomagali. V kratkem času sem morala osvojiti veliko novih stvari.
Na evropskem prvenstvu ste menda nastopili z izposojeno opremo. Kako to? Ali še nimate svoje?
Glede na to, da sem se s turnim smučanjem začela ukvarjati šele letos, sem si opremo najprej izposodila od Pritržnikov, potem pa sem si postopoma začela kupovati svojo. Ni ravno poceni.
Najprej sem si kupila pancerje, potem še palice in smučke, vendar sem jih dobila šele tisti dan, ko smo odpotovali na EP. To pomeni, da sem trenirala na drugih smučeh in novih nisem bila čisto vajena. Poleg tega sem šele takrat, ko smo že odpotovali, ugotovila, da se avtomati, na katere pripneš pancarje in ki sem jih namestila na nove smučke, niso dobro zapirali, zato sem jih morala zamenjati in sem na smučke namestila Klemenove avtomate (smeh).
No, potem se je izkazalo še, da moj nahrbtnik ni primeren za šprinte, saj je bila zanka, v katero zatakneš smučke, pretanka in so se potem bremzice na smučeh zatikale, tako da sem si ga sposodila od Luke. In ni še konec (smeh, op. p.). Prvi dan sem na posamični tekmi pri padcu zlomila še očala in sem si jih nato sposodila od Ree. In na vertikalu sem uporabila Klemenove turne kože, saj so bile moje povsem nove in niso tako dobro drsele, kot če bi bile malo obrabljene. Svoje sem imela samo dres, smučke in čelado. Skratka, zabavno.
Kje menite, da imate v turnem smučanju največ manevrskega prostora?
V tehniki teka, koraka in v menjavah.
Kaj pa oprema? Ali so razlike v cenovnih razredih velike?
Mislim, da ne. Vsi imamo podobno opremo. Tako ali tako so na trgu samo trije tekmovalni pancerji in nimaš ravno izbire. Vozim na Elanovih smučeh Lynx in v pancerjih Scarpa.
Kaj vas letos še čaka na tekmovalnem koledarju?
Z Majem se naslednji konec tedna odpravljava v Bormio na tekmo mladinskega svetovnega pokala v disciplinah šprint in štafeta, sledi tekma v Nemčiji in nato zaključek na Norveškem, kjer bodo na sporedu vse štiri discipline. Po vrnitvi domov nas že čez štiri dni čaka izbirna tekma za evropsko prvenstvo v gorskih tekih, tako da se kar naprej nekaj dogaja.
Koliko in kako trenirate za tekme v turnem smučanju?
Poskušam biti čim več na smučeh, vsaj od tri- do štirikrat na teden, sicer pa so treningi podobni treningom za gorski tek, veliko je tekov v klanec, in to s palicami, da imaš še odriv, potem so tu izteki, da se regeneriraš. Ne treniram sama, na smučkah nas je vedno več, da eden drugega spodbujamo.
Ali bi zase rekli, da ste tekmovalna oseba? Ko igrate na primer človek, ne jezi se, ali morate zmagati?
(Smeh, op. p.) Zagotovo sem tekmovalna. Če že igraš, lahko tudi zmagaš, ne (smeh, op. p.)? Se že potrudim za to.
Kako prenašate pritisk? Ali ste tiste vrste športnica, ki bolje funkcionira na treningu ali na tekmi?
Ne vem, zakaj, ampak na evropskem prvenstvu pritiska sploh nisem čutila. Ne vem, morda zato, ker sem novinka v tem športu. Drugače je na tekmah v gorskih tekih, tam čutim precej večji pritisk, pa ne vem, ali morda tudi zaradi ekipe. Že pred štartom sem dobila ogromno spodbudnih besed. Edini pritisk, ki sem ga čutila, sem si naložila sama. Kar pa zadeva vprašanje, kje bolje funkcioniram, pri turnem smučanju zagotovo na tekmah, saj sem na treningu, še posebej pri spustih, precej previdnejša kot na tekmi. Tekma je zagotovo nekaj povsem drugega kot trening.
V preteklosti ste se ukvarjali z več športi - od plezanja, atletike, gorskih tekov …
Da, v Radovljici sem se najprej tri leta ukvarjala s plezanjem. Mislim, da od četrtega do šestega razreda. Potem pa me to ni več veselilo. Vseh športov sem se dokaj hitro naveličala. Pred plezanjem sem trenirala atletiko, potem sem plezala in se nato vrnila v atletiko. V času epidemije covid-19 sem trenirala polovično, potem pa sem lani spet začela intenzivno trenirati. Sem take vrste človek, ki ves čas išče nekaj novega. Pri turnem smučanju mi je super to, da je ves čas nekaj novega in da se moram ves čas nekaj učiti. Kaj počnete, ko se ne ukvarjate s športom in se ne učite? Težko vprašanje. Ne vem, ker karkoli počnem, je povezano z gibanjem, tudi ko peljem psičko na sprehod. Vedno sem v akciji.
Menda vas zanima arhitektura.
Da, moj dedek in babica sta bila arhitekta, teta je krajinska arhitektka. Tudi mene to zelo zanima, vendar ne vem, ali je združljivo s športom.
Najuspešnejše prvenstvo za slovensko turno smučanje
Letošnje evropsko prvenstvo je bilo za slovensko reprezentanco v tekmovalnem turnem smučanju, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije, najuspešnejše do zdaj.
Na prvenstvu stare celine se je pomerilo več kot 160 tekmovalcev iz 22 evropskih držav, in sicer v štirih disciplinah - posamično, v šprintih, vzponu in mešanih štafetah.
Šprinti so najatraktivnejša disciplina na standardiziranih progah, v vzponu so morali tekmovalci na 500 višinskih metrih premagati 2,2 kilometra v dolžino, na posamični tekmi pa jih je - odvisno od kategorije - čakala razgibana proga z od 820 do 1.230 višinskimi metri, številnimi menjavami, spusti in vzponi ter peš odseki, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije.
Mešane štafete so nova olimpijska disciplina, sestavljena iz dveh vzponov (eden ima tudi peš odsek) in dveh veleslalomskih spustov.
Letos mineva tudi sto let od prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu, kjer je bilo na programu tudi turno smučanje, a kot vojaška disciplina.
