Nad EU običajno najbolj navdušeni mladi, starejši bolj zadržani
Kranjski gimnazijci na delavnici o Evropski uniji iz Zavoda za kulturo dialoga Za in proti
V torek, 5. marca 2024, so dijaki iz 4. č, 4. d in 4. e ter dijaki tretjih letnikov Gimnazije Kranj, ki jih tovrstne teme zanimajo, v okviru Aktivnega državljanstva sodelovali na delavnici o Evropski uniji. Delavnico je vodila Nuša Stamejčič iz ZIP, Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Na delavnici smo se pogovarjali o pomenu Evropske unije in vlogi sodelovanja mladih na EU volitvah. Dotaknili smo se različnih tem, na primer kako deluje EU, kateri so pomembni organi, ki v EU sprejemajo odločitve, in kakšen je njihov namen.
Ker sem na Gimnaziji Kranj vključena v program EPAS (Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), sem mislila, da o EU že veliko vem, a sem se še vseeno veliko naučila. Pogovarjali smo se o skupnih vrednotah Evropske unije, kot so enakost, človekove pravice, človekovo dostojanstvo, demokracija, spoštovanje zakonov in svoboda. Omenili smo tudi nekaj ciljev, na primer trajnostno Evropa in izboljšanje okolja, kar si EU prizadeva doseči na podlagi svojih vrednot.
Zanimiv se mi je zdel podatek, da so, statistično gledano, nad EU ponavadi najbolj navdušene generacije mladih, a nam je ga. Stamejčič razložila, da je to največkrat posledica tega, da so mladi bolj kot starejši informirani glede prednosti oz. ugodnosti, ki so nam na voljo. Dober primer tega bi bil mladim od 18.–30. leta dobro znani projekt Erasmus+, ki tej starostni skupini omogoča širok nabor izmenjav in vključenost v mednarodne projekte. Zaradi tovrstnih programov, s pomočjo katerih spoznavamo druge narode in države znotraj Evropske unije, se mladim EU zdi veliko bolj pozitivna kot starejšim. V nasprotju z mlajšo generacijo starejša največkrat zaradi številnih zakonov in omejevanj na svoji koži občuti največ njenih negativnih plati. Naučila sem se tudi, da EU trenutno največ denarja namenja kmetijstvu, na drugem mestu pa so kohezijska sredstva za prenovitev železnic, vodovodov, kolesarskih stez in podobnega.
Pogovorili smo se še o treh glavnih organih EU, in sicer o Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu. Izvedeli smo, da imamo v Evropskem parlamentu predstavnike, ki jih neposredno volimo državljani vseh držav članic. Izvoljeni predstavniki se potem zaradi svojih političnih stališč povežejo v Evropske stranke ne glede na državljanstvo.
O Evropski komisiji smo izvedeli, da komisarji in komisarke ne zastopajo stališč države, iz katere prihajajo, temveč le skupne interese EU. Komisijo skličejo kadar na katerem koli področju pride do težav. Kadar gre za ekološke težave v kmetijstvu, se zberejo ministri za okolje in kmetijstvo. Vloga komisije je predvsem predlaganje novih zakonov in programov v splošnem interesu EU. Komisija zato pred končnim oblikovanjem predloga širšo javnost pozove, da prispeva svoje pripombe o njihovi primernosti. Stamejčičeva nam je pobliže predstavila še Evropski svet. Pojasnila nam je, da ga sestavljajo izvoljeni voditelji in voditeljice držav, ki se srečajo najmanj štirikrat letno. Ta organ določa politične prednostne naloge in splošne politične usmeritve EU. Proti koncu smo slišali še, kako ti trije organi sodelujejo. Komisija predlaga nov predlog, ki potuje v parlament. Le-ta ga – največkrat skupaj s pripombami – nato pošlje nazaj komisiji v pregled in dopolnitev. Predlog nato potuje v Svet, ki ga lahko sprejme ali zavrne.
Na koncu ure smo proces delovanja EU organov demonstrirali še s predlogom, da bi morala Evropska unija vsem dijakom/študentom plačevati malice. Dijaki četrtih letnikov so oblikovali svoje predloge za Evropsko unijo. V sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan in zavodom Za in proti jih bodo prosili za odgovor. Nekaj njihovih predlogov govori o tem, da bi EU morala:
- narediti več za zaščito lokalnih kmetov,
- več pomoči usmeriti v ustanove za starejše,
- izboljšati varnost v regiji,
- manjšim državam nameniti več denarja za šport,
- spremeniti migracijsko politiko,
- zaščititi reproduktivne pravice.
Delavnica je bila prijetna in sproščena. Mislim, da smo se prav vsi sodelujoči naučili veliko novega, kar nam bo kot državljanom Unije v življenju prišlo zelo prav. Predavateljica je poskrbela, da smo se z raznimi nalogami zlahka vključili v pogovor. Evropsko unijo nam je predstavila na dovolj enostaven način, da smo lahko bolje razumeli, kako deluje in kakšno vlogo ima v njej Slovenija.
