120 let mature na Gorenjskem

19. julij 2021 / Avtor: Nataša Kne, prof.

Leta 1901 je maturiralo prvih 23 maturantov, do danes je gimnazijo zapustilo več kot 13 tisoč maturantov.

120 let mature na Gorenjskem

Kranj je dolgo čakal na svojo gimnazijo. Večstoletna prizadevanja Kranjčanov in Gorenjcev so prvič obrodila leta 1810 z ustanovitvijo gimnazije in dokončno poplačala ves vloženi trud leta 1897, ko je Gimnazija Kranj postala popolna osemletna gimnazija. Leta 1901 je maturirala 1. generacija kranjskih gimnazijcev, 23 prvih maturantov, letos je maturirala že 121. generacija kranjskih gimnazijcev, 201 maturant, ki so 120 let mature na Gimnaziji Kranj praznovali z imenitnimi rezultati na maturi. Slovenska gimnazija je bila ena od nosilk slovenske narodne zavesti in do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919 nosilka najvišje izobrazbe, ki si jo na slovenskem ozemlju lahko pridobil. Na gimnazijah so poučevali izredno študirani profesorji, ki so študirali v evropskih mestih, najpogosteje na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Trstu, na Reki … Pogosto so prevzemali vlogo slovenskih narodnih buditeljev. Slovenska gimnazija in z njo tudi Gimnazija Kranj je bila priča številnim družbenim spremembam, ki so pogosto tudi korenito posegle v izobraževanje. Vsak čas si je po svoje krojil podobo gimnazije. Želimo, da gimnazija ostane prostor in nosilka odličnega znanja, kvalitetne izobrazbe, prodornih idej, kritičnega mišljenja, slovenske narodne zavesti in svetovljanskega duha.

Gimnazija v Kranju nosilka slovenske narodne zavesti in naprednih idej

Maturitetno leto 1901 je bilo na Gimnaziji Kranj slovesno. Na njej je bilo 457 dijakov in 17 profesorjev. Med 23 prvimi maturanti so bili Ivan Ažbe, Anton Bernot, Ivan Cof, Jakob Čebulj, Matevž Dagarin, Valentin Eržen, Jožef Hacin, Ivan Janc, Matevž Kozel, Ivan Kralj, Jožef-Karl Meš, Andrej Osel, Franc Pezdič, Ivan Pirnat, Franc Porenta, Vladimir Premrou, Mihael Rostohar, Beno Sabothy, Evgen Sajovic, Janko Sorčan, Pavel Šavnik, Ivan Ušlakar in Franc Vrhovnik, njihov razrednik je bil dr. Jakob Žmavc, ki je na Gimnaziji Kranj od leta 1896 do 1905 poučeval geografijo, zgodovino in propedevtiko. Maturanti so za razrednika imeli požrtvovalnega pedagoga in zavednega Slovenca. Žmavc se je zavzemal za poslovenjenje gimnazij, vodil je pisanje učbenikov od leta 1907 do 1916 in posredoval pri oblasteh. Prav njegova zasluga je, da je poslovenjenje pouka v slovenskih gimnazijah brez večjih težav steklo leta 1918. Zaslužen je za pripravo Zemljevida slovenskega ozemlja leta 1921. Bil je ustanovni član Društva slovenskih profesorjev, ki mu je predsedoval v težkih časih razpada Avstro-Ogrske in ustanavljanja SHS v letih 1917–1919. Dr. Žmavc je bil samo eden od zavzetih in prodornih profesorjev na Gimnaziji Kranj. Prof. Anton Štritof je bil tisti, ki je pripravil časovno kapsulo, ki smo jo ob gradbenih delih odkrili leta 2017, ob 120. letnici gimnazijske stavbe. Na Dunaju je doštudiral klasično filologijo in nemščino. Na Gimnaziji Kranj je poučeval od 1895 do 1900. Včasih je en učitelj poučeval veliko predmetov. Štritof je tako poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. V svoji knjigi Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur je zato pokojni mag. Valentin Pivk lahko zapisal: »Do okoli leta 1900 predstavlja gimnazija predvsem mesto širjenja novih idej, mesto prosvetljenstva in v nemajhni meri tudi mesto oblikovanja slovenske miselnosti, oblikovanje slovenskega narodnega prebujenja in narodne zavesti.«

Leta 1897 z monumentalno gimnazijsko stavbo ustvarjeni pogoji za popolno osemletno gimnazijo

V prelomnem letu 1810 je bila sicer za eno leto ustanovljena gimnazija v Kranju, vendar je bila popolna osemletna gimnazija ustanovljena šele leta 1897, hkrati z njo pa tudi odobrena gradbena dela za novo stavbo. Prvo gimnazijsko domovanje je bilo leta 1810 v kranjskem župnišču, leta 1860 je bila gimnazija še vedno v starem Kranju na Cankarjevi ulici 2. Leta 1870 postane za eno leto prva slovenska gimnazija s slovenščino kot učnim jezikom. Gimnazija v Kranju je bila zanimivo ukinjena od leta 1890 do 1894 iz »varčevalnih« razlogov, ker da za šolanje ni bilo zanimanja. Po ukinitvi pa je Kranj takoj dobil popolno gimnazijo. Cesar Franc Jožef je 21. julija 1894 v svojem ljubljenem Ischlu vendarle podpisal sklep o ustanovitvi popolne osemletne gimnazije v Kranju. Takoj prvo leto se je v 1. letnik vpisalo 81 dijakov, v drugega pa 54. Zanimanje je torej bilo. Zgradbo so začeli graditi leta 1896 in jo zgradili v dobrem letu dni, kar je danes z vso tehnologijo skorajda nemogoče, ko se je treba boriti s tisoč in enim predpisom, razpisom … Danes je gimnazijska stavba še vedno v zelo dobri kondiciji. Stara stavba je skoraj v celoti obnovljena, zunanjost z macesnovimi okni spet kaže podobo iz leta 1897.

Ob 120 letnici mature ustanovljeni Alumni Gimnazije Kranj

Po večletnih prizadevanjih so ustanovljeni Alumni Gimnazije Kranj, katerih namen je povezati številne generacije kranjskih gimnazijcev, ki so razkropljeni po Sloveniji in svetu. Pobuda nekdanjih maturantov temelji na pripadnosti gimnaziji, ki jih je pripravila na nadaljnje življenje, in prihaja ob času, ki ga je zaznamovala koronska epidemija z željo, da bi ustvarili široko skupnost povezanosti. Ustanovni člani so Gregor Benčina, ki je prevzel predsedovanje Alumnov Gimnazije Kranj, Dan Dubokovič, David Gojo, Lili Gojo, David Golob, Nataša Kne, Juš Lesjak, Vesna Pavlič Pivk, Natalija Polenec, Franc Rozman in Milivoj Veličković Perat.

120 let po prvi maturi

Gimnazija Kranj že več kot 220 let ostaja vodilna gorenjska izobraževalna ustanova, ki se zaveda svoje tradicije in akademske odgovornosti, ki jo ima do mladega človeka sodobnega časa. Danes na šoli poučuje 70 profesorjev in jo obiskuje okrog 900 dijakov, vsako leto jo zapusti 200 in več maturantov, ki so pripravljeni na nadaljnjo življenjsko in akademsko pot, in kot pravi ravnatelj mag. Aljoša Brlogar: »Vedno znova nam dajo dovolj razlogov, da smo ponosni nanje in na njihove dosežke. Verjamemo, da njihovo potovanje na Gimnaziji Kranja ni bil samo trening možganov. Želimo jim, da ohranijo še kanček mladostne igrivosti in vso svojo ambicioznost. Da si upajo biti kritično razmišljujoči. Tako nekdanji kot tudi sedanji dijaki so naši najboljši ambasadorji. Z njihovo pomočjo skrbimo za prisotnost in prepoznavnost šole v lokalnem in vseslovenskem okolju.«

Viri

nazaj na Novice