Blaž Gašperlin iz 1. a je osvojil bron na 19. mednarodni naravoslovni olimpijadi
V Bogoti v Kolumbiji so se mladi iz vsega sveta pomerili v znanju iz biologije, kemije in fizike
V času od 2. do 12. decembra 2022 se je v Bogoti v Kolumbiji odvijala 19. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada.
V petek, 2. decembra 2022, ob 21:45 (3:45 po našem času) smo varno prispeli na letališče v Bogoti, po 10-urnem čezoceanskem letu, od koder so nas po slabi uri čakanja pripeljali do (sicer napačnega) hotela. Tam smo približno dve uri čakali, da so nam dali kartice za sobe. Naslednji dan smo se po kratkem čakanju na avtobus napotili v pravi hotel, kjer smo preživeli naslednjih 10 dni. Še isti dan nas je čakala otvoritvena slovesnost. Nato smo imeli prost dan, da se privadimo hotelu in spoznamo z ostalo mladino s celega sveta, in kaj hitro smo se spoprijateljili s hrvaško skupino, saj smo bili skupaj pod vodstvom vodiča Felipeja, ki je kljub nerazumevanju naših pogovorov s Hrvati, ki so potekali večinoma v mešanici slovenščine in hrvaščine, vedno ostal radoživ, saj se je pred tremi leti tudi sam udeležil naravoslovne olimpijade v Katarju.
Nato je prišel nov dan in s tem tudi prvi del tekmovanja, test MCQ. Sestavljalo ga je 30 vprašanj izbirnega tipa: 10 fizikalnih, 10 bioloških in 10 kemijskih. Potem smo imeli prosto popoldne, ki smo ga porabili za prekuhavanje vode v kavomatu, igranje kart in pritoževanje nad kosilom, ki ga ni bilo oziroma je prišlo kasneje v obliki zelo posušenega riža in čudnega, napol užitnega “mesa”. Naslednji dan nas je čakal obisk planetarija. V njem smo izvedeli veliko, predvsem o temni snovi. Torek je tu, in s tem tudi drugi test – teorija, pri kateri se nismo mogli več prepustiti ugibanju. Sestavljale so ga »tri naloge na štiriintridesetih straneh«. Fizikalna je bila o elektriki in astronomiji. Popoldne je bilo kot ponavadi, naslednji dan pa smo obiskali bližnji hrib Monserrate (3100 m). Pred nami je bil še zadnji del testa, eksperimentalni del, ki je bil kar dober. Po koncu eksperimentiranja smo si oddahnili, saj je bilo prav do zadnjega trenutka napeto, še posebej zaradi odštevalnika časa na velikem platnu. Eksperiment smo pisali tri ure, 10 minut in 48 sekund.
V petek smo imeli predavanja v UAN (Univerza Antonio Narinjo), ki so se na koncu prelevila v tekmovanje talentov, na katerem smo preždeli vse do mraka. Naš izlet se je počasi bližal koncu, na zaključni slovesnosti z mentorji smo ponosno prejeli svoje zaslužene medalje. Jaz in še trije smo dobili bron, dva Slovenca pa srebro. Zaključna slovesnost se je po standardni kolumbijski zamudi začela dobro uro in pol kasneje. Naslednji dan pa smo že leteli domov.