Glas poezije doni
Hana Bujanović Kokot iz 4. h in nekdanji dijak Gal Grobovšek sta se uvrstila na državno prvenstvo iz slam poezije.
Leta 1984 je Marc Kelly Smith v lokalnem baru svojo poezijo začel predstavljati na drugačen način in kmalu se je razvilo svetovno gibanje, ki ga danes poznamo pod imenom slam poezija. Kelly Smith pravi, da slam poezijo vrača ljudem in jo predstavi drugače, kot so jo lkjudje naučeni razumeti. »Med sabo moramo govoriti v poeziji, le tako lahko resnično prenesemo svoje vrednote, srca in znanje, ki nas je ustvarilo v to, kar smo.« V Sloveniji se je prvo državno prvenstvo odvilo leta 2016, na katerem je zmagala in se s tem na evropsko slam prvenstvo uvrstila Mariborčanka Nina Medved. Državno prvenstvo organizira mreža SiSlam, v katero so vključena mesta Ljubljana, Maribor, Kamnik in Ptuj, letos pa se jim je pridružil tudi Kranj. V teh mestih tako vsako leto potekajo predizbori za državno prvenstvo, v Kranju je to potekalo v petek, 4. septembra 2020. Na kranjskem predizboru sta se na 5. državno prvenstvo v slam poeziji uvrstila Hana Bujanović Kokot iz 4. h in nekdanji dijak Gimnazije Kranj Gal Grobovšek, saj sta premagala ptujske konkurente in bosta Kranj zastopala na Ptuju, 24. oktobra 2020, kjer bo izbran slovenski predstavnik na evropskem slam prvenstvu, ki ga bo letos gostil Maribor, zaradi trenutnih okoliščin pa se bo odvil preko spleta.
Soldarius ante portas
Gal Grobovšek
Današnji fantje niso moški.
(Postani moški!)
Današnji fantje niso moški.
(Postani moški!)
Le skozi strogo vzgojo,
le skozi represijo in zatiranje
in tlačenje
in TIŠINO!
(Današnji fantje niso moški.)
Ob prvi solzi,
ob prvem pogledu v jasno nebo
jim dajte PEST!
Ni romantike v odraslem svetu,
ni svetobolja in nihilizma.
Šiba STROGEGA REALIZMA
reže močnega in neomajnega
moškega!
(Današnji fantje niso moški!)
EMPATIJA je tisto, kar nas
ovira pri napredku.
Izguba ČLOVEČANSTVA je tista,
ki bo vnesla
RED in spoznanje,
katarzo množicam in
E VO LU CI JO
nebogljenih posmehov
naše družbe -
mehkužnih mladcev -
v močne, samostojne
manifestacije idej,
v nosilce praporjev
krvi naših očetov,
V POKONČNE,
PONOSNE GLASNIKE
SVOBODE SUROVE
MOČI
(Današnji fantje niso moški.)
Dajte jim apatije,
dajte jim steklenih oči in
ravnih nasmehov sivih ustnic.
Edino čustvo
bo zadovoljstvo ob izpolnitvi
dolžnosti skupnosti,
našemu narodu in njemu
zvesto podložni državi
uzakonjenega razčlovečevanja.
brez naslova
Hana Bujanović Kokot
Svojo maternico bom popisala s soneti hvaležnosti in travnih bilk in ljubezni,
gojila bom marjetice in štela lihe cvetove – ne ljubi nikoli ni bilo na izbiro,
čutila bom cvetenje in cvetenje, hrepenenje.
Priplazili se bodo kot majhni rdeči gobelini in polzeli po stegnih navzdol
vijugali bodo in plesali in cveteli. S prstom jim bom sledila,
vsem izgubljenim priložnostim, iz katerih se nekoč rodiš.
Do takrat razumi, da ne zmorem,
da ne vidim cvetja in čutim le korenine, ki prodirajo skozme in rušijo in rušijo, in
vse, kar mi polzi po stegnu, je s krvjo prežeta nit.
In če ne prideš, oprosti mi, ne zmorem,
učim se ljubiti in cveteti in vesti in ljubiti, ne zmorem.
Obljubim ti, nekoč boš čutila cvetenje in cvetenje,
meni pusti hrepenenje.