| Z odpravo smo začeli (pre)zgodaj zjutraj, in sicer ob 5.15 na železniški postaji v Kranju. Vožnja z vlakom je bila prijetna, dokler ni član naše skupine izgubil spalne vreče, ki je z vlakom potovala naprej. Izkrcali smo se v Braniku, kjer smo začeli našo dolgo in naporno pot. Odprave sta se udeležili dve srebrni skupini (Konji in Češplje) ter najboljši brončki (Turgescentne vidre). Brončki smo štartali zadnji, vendar smo na cilj prišli dve uri pred ostalima skupinama. Pot je bila prijetna, čas smo si krajšali s petjem in z raznimi igricami, lakoto pa nam je tešilo grozdje, ki je najboljše narabutano. Po naporni poti smo si postavili tabor pri Volčjem Gradu, kjer smo si skuhali kosilo in večerjo. Zvečer smo se družili ob petju in igranju kitare, ponoči pa so nam peli šakali, jeleni in divje svinje.
Zjutraj smo pozajtrkovali ob sončnem vzhodu, potem pa smo kar hitro morali pot nadaljevati proti Coljavi, kjer sta nas pričakali profesorici Veldin in Hudovernik. Brončki smo spet vodili, ker smo morali ujeti vlak in ker so srebrni imeli manjše težave z orientacijo. Ker smo bili prezgodnji, smo v Krepljah odšli na pijačo s članoma organizacije Mepi Jakom in Gregorjem. Na železniški postaji v Krepljah smo imeli še toliko časa, da smo si skuhali kosilo, nato pa z vlakom odšli nazaj proti Kranju. Med odpravo smo imeli veliko srečo z vremenom, spletlo pa se je tudi veliko novih prijateljstev. |
