Maistrovih 150 let

02. april 2024 / Avtor: Nataša Kne, prof./Fotografije: Ana Pikelj

Gimnazija Kranj se v Maistrovem letu pridružuje praznovanjem ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti slovenskega velikana

Maistrovih 150 let

General Rudolf Maister se je na veliki petek, na njegov svoj dan, 29. marca 2024, v spominski slovesnosti vrnil v mesto svojega otroštva, v Kranj. Pod milim nebom smo sredi starega mesta proslavili pomembni obletnici, 150-letnico rojstva in 90-letnico smrti tega pomembnega Slovenca. V njegov spomin je uvodoma zadonela slovenska himna, ki jo je zaigrala flavtistka Eva Tofant. Navzoče je nagovoril podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe, slovesni govor je pripravil sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Gregor Antoličič, ki je poudaril pomen in Maistrovo vlogo v odločilnih trenutkih slovenske zgodovine. Maistra je med drugim predstavil kot vsestranskega intelektualca: »Njegova dejanja v jeseni 1918 namreč niso tipična za vojaka, ki je navajen poslušnosti in sprejemanja hierarhije, ampak za nekoga, ki je imel širši pogled na svet, intelektualno širino, in na tej podlagi razumel, v kako prelomnem času je živel. Zaradi tega lahko danes, ko se nahajamo v kraju, kjer je Maister obiskoval nižjo gimnazijo, poudarimo, kako pomembna je splošna izobrazba.« Proslave so se udeležili tudi številni člani Društva generala Rudolfa Maistra Kranj. Gimnazija Kranj se je ob tej priložnosti zahvalila za zlati znak Zveze društev Rudolfa Maistra, ki ga je nekaj dni prej na prireditvah v Uncu in Cerknici dobil mag. Franc Rozman, ustanovni in dolgoletni član upravnega odbora Društva generala Rudolfa Maistra Kranj ter nekdanji ravnatelj Gimnazije Kranj. Gimnazija Kranj je prejela tudi zlato plaketo Zveze društev Rudolfa Maistra za dolgoletno negovanje spomina na generala Maistra in vsakoletno sodelovanje na proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra (Slovesnost na Uncu ter podelitve priznanj ZDGM in 19. Skupščina ZDGM v Kulturnem domu Cerknica | Društvo general Rudolf Maister Kranj (dgrm-kranj.si)
Kulturni program so pripravili dijaki pod mentorstvom Bernarde Lenaršič, prof., in Sarah Petek, prof. Prireditev je z besedo povezovala Dora Stepanović. Aleks Glišović je interpretiral Pavčkovo pesem Ljubezen, Manca Košir pa Zlobčevo Uro iz zgodovine. Na flavti je Eva Tofant zaigrala še Oj, Triglav moj dom. Na proslavi je zadnjo besedo imel Maister, saj smo jo sklenili z njegovo pesmijo Naprej, ki jo je objavil pod psevdonimom Vojanov, prebral jo je Gaber Sečnik.

Gimnazijec Rudolf Maister v Kranju

Če so slutili ali ne, 29. marca 1874 je na ta svet pod Kamniško-Savinjskimi Alpami v Kamniku prišel poseben otrok, Rudolf. Ko je bil star devet let, je njegova družina prišla v Kranj.

Mladi Maister vsak dan meri korake do svoje gimnazije. Ob sedmih se začne molitev, takoj zatem pouk. Ni daleč do gimnazijske stavbe ob gradu Khislstein, a ura je rana in mudi se. Vsako jutro zarana se odpravlja globoko v staro mesto po znanje. V njegova nežna kranjska mladostna leta zareže očetova smrt. Zgodaj ga življenje kali in pripravlja na velike naloge, ki jih bo moral izpeljati.

Maistrovi so živeli v hiši, na kateri je tudi njegov doprsni kip, na hišni številki Kranj 191, kot piše v gimnazijskem letnem poročilu; danes je to Maistrov trg 5. Gimnazijo Kranj je obiskoval od leta 1885 do leta 1890. V tistih časih je veljalo, da Bog zna za 5, učitelj za 4 in učenec največ za 3. Če pogledamo Rudolfovo gimnazijsko spričevalo, povsem odraža duha tistega časa. V spričevalih vseh dijakov prevladujejo trojke in dvojke, pa je veljal za vzornega dijaka. Prvo leto je škripalo pri matematiki, a je zvozil, v drugem letniku pri grški zgodovini in latinščini, pri slednji se ni izšlo in je ponavljal letnik. V višjih letnikih ni imel več težav. V zadnjem letniku je dobil celo štipendijo. Na urniku je imel verouk, latinščino, staro grščino, nemščino, slovenščino, zemljepis in zgodovino, matematiko, naravoslovje, risanje, lepopis, pri katerem je imel celo petice, in petje ter v zadnjih letnikih fiziko. Kot 16-letnik je zapustil Kranj ter z družino odšel živet in se šolat v Ljubljano. Kaj drugega jim tudi ni preostalo, saj je Kranj višjo gimnazijo dobil šele sedem let kasneje. Po njegovem odhodu, od leta 1890 do 1894, v Kranju tudi sploh ni bilo gimnazije. General Rudolf Maister se je v Kranj vrnil tudi po prvi svetovni vojni. Od 4. do 6. junija 1919 so bila namreč v Narodni čitalnici v Kranju mirovna pogajanja med jugoslovansko in nemško-avstrijsko delegacijo. Karizmatični in neuklonljivi mož je na Kranjčane naredil velik vtis. Zvečer 5. junija 1919 so mu društvo Sokol, čitalnica in kranjsko gasilsko društvo pripravili počastitev ob plamenicah. Maister se kot spomin vztrajno vrača v Kranj. Vsako leto Gimnazija Kranj skupaj z Društvom generala Maistra Kranj in Mestno občino Kranj na Maistrov dan, 23. novembra, ki velja za slovenski državni praznik, pripravlja slovesnost na Maistrovem trgu.

Slovesni govor: sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Gregor Antoličič

Prelomni zgodovinski časi na dan velikokrat naplavijo odločne osebnosti. Tudi v jeseni 1918 ni bilo drugače. Čas konca prve svetovne vojne je prinesel razpad Avstro-Ogrske, stoletne domovine Slovencev, in nastajanje novih državnih tvorb. Z njimi so se pojavila tudi vprašanja meja in posledično pripadnosti mest oz. pokrajin. V teh prelomnih trenutkih slovenske zgodovine je na plan stopil Rudolf Maister. Dne 1. novembra 1918 je med sestankom v t. i. Meljski vojašnici vstal in pred mariborskim mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« S svojim dejanjem se je Maister odločno postavil na stran mlade jugoslovanske države. V naslednjih dneh so Maistrove besede privedle do mobilizacije nemštva na eni in Slovencev na drugi strani. Čeprav njegovih dejanj Narodna vlada v Ljubljani ni vedno podpirala, je Maister odločno zasledoval cilj prevzema vojaške oblasti v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem. Tako je 23. novembra razorožil nemško zeleno gardo, v naslednjih dneh pa so Maistrove enote zasedle še Špilje, Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. V prelomnih dneh konec novembra 1918 so tudi drugi Slovenci, kot npr. Franjo Malgaj, s svojimi dejanji odločno vplivali na ohranjanje ozemeljske celovitost slovenskega etničnega ozemlja. Toda odločna dejanja posameznikov so zasenčile politične oz. diplomatske odločitve svetovnih velesil. Čas konca prve svetovne vojne je tako prinesel razkosanje slovenskega etničnega ozemlja. Na zahodu je Kraljevina Italija zasedla območje vse do Postojne, Koroška pa je bila izgubljena na podlagi izida plebiscita, ki je bil izveden v letu 1920.
Z ozirom na njegov zgodovinski pomen ne preseneča, da je država leto 2024 razglasila za leto generala in pesnika Rudolfa Maistra. Na tej podlagi je bila dana možnost, da se Maister ponovno poda na pot po Sloveniji in da ga lahko predvsem mlajše generacije spoznavajo v vsej njegovi širini. Naj se v nadaljevanju osredotočim na dva aspekta Maistrovega življenja in delovanja, za katera mislim, da ju je dobro imeti v zavesti, kadar razmišljamo o njegovem pomenu za Slovence. Kot prvo lahko zagotovo izpostavimo, da Maister ni bil zgolj general, torej ga ne smemo omejevati na njegovo vojaško kariero, ampak se moramo zavedati, da je bil bolj kot vojak predvsem intelektualec. Njegova dejanja v jeseni 1918 namreč niso tipična za vojaka, ki je navajen poslušnosti in sprejemanja hierarhije, ampak za nekoga, ki je imel širši pogled na svet, intelektualno širino, in je na tej podlagi razumel, v kako prelomnem času je živel. Zaradi tega lahko danes, ko se nahajamo v kraju, kjer je Maister obiskoval nižjo gimnazijo, poudarimo, kako pomembna je splošna izobrazba. Čeprav, kot smo danes že slišali, Maister ni bil vedno najboljši učenec, so mu gimnazijska leta zagotovo odpirala obzorja, ki so pomembna vplivala na njegovo življenjsko pot in sprejemanje pomembnih odločitev v prelomnih časih. Torej si lahko Maistra vzamemo za zgled, kako pomembna je izobrazba za posameznika in posledično tudi narod.
Drugi pomembni, vendar velikokrat prezrti vidik Maistrovega delovanja je njegov kolektivni duh. Čeprav je šlo za njegovo individualno dejanje, ko je v ključnem trenutku v Meljski vojašnici vstal in izrekel že citirane besede, je vse tisto, kar je temu sledilo, počel s široko podporo ljudi. Tako je Maister dokazal, da se je zavedal pomena povezovanja in kolektivnega duha, ki je mnoge od vojne izčrpane posameznike spodbudil, da so se kot Maistrovi borci pridružili boju za ohranjanje celovitosti slovenskega etničnega ozemlja. Danes, ko smo velikokrat priča pretiranemu individualizmu, nam je lahko Maister s svojim povezovalnim duhom vzor, da odločna dejanja posameznikov nimajo teže, če za njimi ne stoji širša množica ljudi. Tako tudi Maister ne bi postal pomembna figura v slovenski zgodovini, če ga ne bi podpirali njegovi soborci in nenazadnje tudi družina. Soproga Marija Maister je namreč možu prevajala tekste iz francoščine in bila glede na svojo intelektualno širino zagotovo njegova pomembna svetovalka.
Na tej podlagi lahko Maistrovo leto vidimo predvsem kot priložnost, da stopimo skupaj, da se zavemo pomena izobraževanja, sodelovanja in ohranjanja miru. Naj na tem mestu izrečem čestitke organizatorjem današnjega dogodka, da ste danes Maistra pripeljali nazaj v Kranj in se na tak način poklonili pomembnemu Slovencu. Kako močna povezovalna oseba je Maister, dokazuje tudi dejstvo, da ste v Kranj povabili zgodovinarja iz Maribora, torej mesta, kjer je Maister »pisal zgodovino«. Iskrena hvala za povabilo.

Rudolf Maister - Vojanov: Naprej

Bratje! V Triglavu ognji gore:
žarki kresovi, krvavi plameni,
kakor silni meči ognjeni,
ki jih sami arhanglji vihte.
Bratje! Naša pomlad gre iz tal,
bistra ko burja, močna ko val:
v naša domovja se je zagnala,
tmò razklala, sonce skovala,
sonce – kralja Matjaža dan.

Bratje, v sedlo, vajeti v dlan:
Drava nas zove, Jadran rjove,
vranci naj skrešejo trde podkove,
bratje – naprej!

nazaj na Novice