Medalji osvojila z manj kot tremi dnevi priprav
Intervju s prejemnikoma medalj na NBPhO 2020 Tevžem Lotričem in Simonom Bukovškom.
Šestnajstega maja 2020 je, tokrat na malo drugačen način, potekala Nordijsko-Baltska fizikalna olimpijada, ki so se je poleg štirih stalnih udeleženk prvič udeležile tudi druge države, vključno s Slovenijo, ki sta jo zastopala tudi dva dijaka Gimnazije Kranj. Oba gimnazijca sta za tekmovanje izvedela le tri dni prej in kljub temu je Tevž Lotrič zasedel prvo mesto in si prislužil zlato medaljo, Simon Bukovšek pa si je z dvaindvajsetim mestom prisvojil srebrno medaljo. Tevž in Simon skozi naravoslovje razumeta svet okoli sebe, odkrivata nove povezave in, kot pravi Tevž, ju »občutek, da že vnaprej vesta, kaj se bo zgodilo, izpolnjuje,« neznano je tisto, kar ju žene naprej. A kaj naredi iz radovednega opazovalca zvezd prejemnika medalje na fizikalni olimpijadi – samodisciplina, osredotočenost, strast?
Kako po navadi potekajo takšna tekmovanja?
Tevž: Mednarodne olimpijade iz znanja običajno organizira ena država in tekmovalci z vsega sveta potujejo v to državo za teden dni. Poleg dveh tekmovalnih dni so organizirane tudi različne ekskurzije, seminarji in podobni dogodki. Tako je olimpijada večji dogodek, kjer lahko vidiš še marsikaj poleg samega tekmovanja.
Kako je bilo to izvedeno tokrat?
Simon: Slovenija še nikoli ni sodelovala na Nordijsko-Baltski fizikalni olimpijadi, katere udeleženke so bile do letos Estonija, Finska, Švedska in Latvija. Ker je bilo tokrat tekmovanje izvedeno preko spleta, se je pridružilo še nekaj držav (skupno dvanajst), med njimi tudi Slovenija. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz petih nalog: štirih teoretičnih in ene eksperimentalne. Ko smo naloge prejeli, smo jih tako morali natisniti in jih reševati, medtem ko so nas preko videokonference opazovali in snemali, da goljufanje ni bilo mogoče. Rezultati so bili razglašeni dva dneva po tekmovanju.
Kako so zastavljeni tekmovalni problemi?
Tevž: V primerjavi s testi ali z državnimi tekmovanji je kompleksnost in težavnost nalog na olimpijadi neprimerljivo višja. Poleg tega pa je več poudarka na postopku reševanja. Pomembno je, da nalogo rešiš na način, ki nedvomno dokaže, da si v svojo rešitev prepričan. Ocenjevalca moraš torej prepričati, da si dobro vedel, kaj delaš.
Kaj vama je pri sodelovanju na olimpijadah najbolj všeč?
Tevž: Definitivno možnost, da dobiš sliko o svojem znanju in sposobnostih v nekem širšem, svetovnem merilu. Poleg tega me samo tekmovanje spodbuja k nadaljnjemu delu. Zavedam se, da so ta tekmovanja nekaj specifičnega in da znanost sama po sebi ne gradi na tekmovanju, ampak na sodelovanju. Vseeno pa zaradi teh tekmovanj vložim več truda v poglabljanje znanja in v tem kontekstu vidim nekaj pozitivnega.
Simon: Spoznavanje novih ljudi in okolij, kar tokrat žal ni bilo mogoče.
Sta se skozi tekmovanja naučila tudi kakšne vrline, ki vama koristi v vsakodnevnem življenju?
Tevž: Največ v resnici prinesejo priprave na tekmovanje. Preko teh priprav sem se naučil predvsem samodiscipline. Tako sem se naučil bolje upravljati s svojim časom in realizirati svoje sposobnosti. V vsem tem procesu sem spoznal, kako veliko dela je treba vložiti in kako težko je biti v neki stvari ne le dober, ampak izjemen.
Simon: Biti neprekinjeno osredotočen dlje časa je nekaj, kar sem skozi sodelovanja na tekmovanjih zagotovo izboljšal in verjamem, da mi bo v življenju še prišlo prav.
Kako sta svoje priprave morala prilagoditi na zdajšnjo situacijo?
Simon: Za tekmovanje sem izvedel tri dni pred tekmovanjem. Pred tem sem se večino časa pripravljal na druga tekmovanja, saj je se je zdelo, da fizikalne olimpijade letos ne bo.
Tevž: Večinoma sem se že tako pripravljal sam doma, lani pa smo imeli v organizaciji DMFA Slovenije več dni dodatnih predavanj in priprav, kjer smo predelali nekaj dodatne snovi in teorije, kar mi je na lanskih tekmovanjih izredno pomagalo. Letos se na tekmovanja nisem počutil tako pripravljen kot prejšnja leta. Pravzaprav smo za udeležbo na tekmovanju izvedeli le nekaj dni prej, tako da za resne priprave niti ni bilo časa. Vseeno pa so lanske izkušnje in znanje prispevali k temu, da sem dosegel dober rezultat.
Ali se je občutek od prejetja prve pa do zadnje medalje kaj spremenil?
Tevž: Sam občutek veselja na srečo ostaja. Razlika, ki sem jo opazil od prve olimpijade – evropske naravoslovne v Ljubljani pred dvema letoma, pa do te, je to, da so se mi zaradi prejšnjih uspehov dvignila pričakovanja o tem, česa sem zmožen. Prvič nisem vedel, kaj pričakovati, zdaj pa zaradi vseh uspehov vsakič znova od sebe pričakujem več. Z visokimi pričakovanji zagotovo pride tudi veliko stresa, a sem hkrati zaradi visoko postavljenih ciljev pripravljen tudi več delati. Na koncu mi je doseči te jasno zadane cilje še večji užitek.