Nagovorili so nas kot bodoče Jenkove nagrajence in le na nas je, da to uresničimo
V Kranju počastili 150. obletnico smrti Simona Jenka, ki je zadnja leta preživel prav tu.
Kljub temu da je Kranj najbolj poznan kot Prešernovo mesto, pa Prešeren še zdaleč ni edini veliki slovenski pesnik, ki je živel tukaj. Eden izmed njih je tudi Simon Jenko, ki je v Kranju preživel svoja zadnja leta, posvečena pa mu je tudi največja slovenska pesniška nagrada, v sklopu katere v Kranju potekajo tudi Jenkovi dnevi.
V petek, 18. oktobra 2019, smo v Prešernovem gaju počastili pesnika na 150-letnico njegove smrti. Obeležili smo jo z recitalom, na katerem smo se predstavili nominiranci za letošnjo Jenkovo nagrado – Nina Dragičević, Zoran Pevec in Kaja Teržan –, učenci Osnovne šole Simona Jenka, dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj ter dijaki Gimnazije Kranj Žan Žnidar, Brina Robinik Kobal in Hana Bujanović Kokot. Jenka in ostale ustvarjalce, ki so pred skoraj dvesto leti ustvarili zbornik Vaje, pa smo počastili tudi z že četrto izdajo moderniziranih Vaj, tj. Kranjskih vaj, ki jih izdaja Zavod za turizem in kulturo Kranj, v njem pa so poleg del tistih, ki smo nastopili, objavljene tudi pesmi naših gimnazijk Lare Mayland in Kaje Magovac.
Po recitalu avtorske poezije ob Jenkovem spomeniku smo se avtorji udeležili še okrogle mize z zgoraj navedenimi Jenkovimi nominiranci v Mestni knjižnici Kranj. Beseda je tekla o problematiki pesnikovega položaja v Sloveniji, gonilu pisanja in kako mora že sama sla po pisanju zadoščati, saj je pesnikom le redko namenjeno kaj več. Nominiranci so nagovorili navzoče mlade avtorje in nas opomnili, da lahko prav vsak uspe, a do uspeha ne bo nikjer in sploh ne pri pisanju prišel zlahka. Jenkovi dnevi pa se še zdaleč niso končali, saj bodo svoj vrhunec doživeli 24. oktobra, ko bodo v Prešernovem gledališču podelili letošnjo Jenkovo nagrado, zaključili pa se bodo 27. oktobra, na dan Jenkovega rojstva.
Prav dogodki, kot so ti, dokazujejo pomembnost spominjanja preteklega in hkratno pretvarjanje tega v nekaj novega, kar se rojeva današnjemu času. Dokazujejo pomembnost prenašanja kulture iz generacije v generacijo, hkrati pa nas opominjajo na nujnost hitrejšega prenašanja tradicije in vlogo nas, mladih, da kulturo ponesemo medse in naprej, saj je to edina rešitev pred njenim zatonom.
