Obiskali najlepše kraje Notranjske in Dolenjske

07. oktober 2021 / Avtor: Mia Jočić iz 3. b, Ana Šmigoc, Ema Šlibar in Pia Kosec iz 3. c

Jesenska ekskurzija 3. letnikov je dijakom med drugim razkrila jamski svet, snežniški grad in kočevsko zgodovino.

Obiskali najlepše kraje Notranjske in Dolenjske

V torek, 21. 9. 2021, smo dijaki tretjega letnika obiskali Notranjsko in Dolenjsko ter si ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti. Najprej smo se zapeljali čez Ljubljansko barje in preko Planinskega polja do prve destinacije – Rakov Škocjan. Tam je nekoč bila kraška jama, a je zaradi udora njenega stropa ostal le obod. Tako sta nastala Veliki in Mali naravni most. Po gozdu smo se sprehodili do slednjega, potem pa po skalnatem klancu nižje do reke, da smo si ga ogledali še od spodaj. Z mostu smo v globino metali kamenčke, da bi izračunali njegovo višino. Meritve nam niso najbolje uspele, a nam internet lahko pove, da je visok 42 metrov [1].

Vrnili smo se na avtobus in se odpeljali preko Cerkniškega polja do gradu Snežnik. Ta je bil zgrajen že v 11. stoletju, v 13. pa se je vanj vselila prva družina – gospodje Snežniški. Za njimi se jih je zvrstilo precej, danes pa je tam razstavljeno pohištvo zadnje družine, ki je tam domovala v drugi polovici 19. stoletja. Notranjost s številnimi lovskimi trofejami in sobe z umetelno izrezljanim pohištvom so nam slikovito približale življenje grajske gospode v času Desetega brata. Poleg bivalnih prostorov so gospodarji imeli tudi učilnico za otroke, ki je kasneje postala plesna dvorana, knjižnico in poročno dvorano.

Pred vodenim ogledom Križne jame smo se preobuli v škornje, nato pa se sprehodili po jami do vode in se po njej malce zapeljali s čolnom. Med vračanjem proti izhodu smo si ogledovali kapnike in rove, videli lobanjo jamskega medveda, kakršni so pred zadnjo poledenitvijo hodili prezimovat v jamo. Na štirih nogah so bili visoki toliko kot človek in tehtali so približno 1,2 tone. V jami danes živi 60 vrst živali, večina je vodnih. Jama pa ima tudi redne živalske obiskovalce – je druga največja netopirska spalnica v Sloveniji.

Po kosilu v Ribnici smo se ustavili še v pokrajinskem muzeju v Kočevju. Tam smo si ogledali kratek predstavitveni film o Kočevskem, ki je bilo dolga stoletja nemški jezikovni otok. Bili smo tudi v prostoru, kjer se je med drugo svetovno vojno zbral kočevski zbor; na steni je še danes napis ˝Narod si bo sodbo pisal sam˝ z luknjami, ki so jih pustili streli Nemcev ob zasedbi kraja. Ogledali smo si še razstavo o Kočevarjih in se odpravili na krajši ogled mesta. Po dolgem in poučnem dnevu smo se odpeljali nazaj v Kranj, bogatejši za nova spoznanja in polni lepih vtisov.

[1] https://www.notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/rakov-skocjan

V sredo, 22. 9. 2021, smo se že navsezgodaj zjutraj odpeljali z glavne avtobusne postaje v Kranju na ekskurzijo po Notranjski. Najprej smo si ogledali Križno jamo, ki je 8.273 metrov dolg jamski sistem pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Je ena redkih turističnih jam v Sloveniji, ki nima betonskih poti in jamam škodljive močne razsvetljave. Prav zato smo ob vstopu dobili vsak svojo svetilko in par škornjev. Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo. S čolnom smo se zapeljali po prvem jezeru te verige.

Naš drugi ogled je bil grad Snežnik, ki se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Snežniškimi. Nazadnje so imeli grad v lasti gospodje Schönburg-Waldenburgi, ki so v drugi polovici 19. stoletja grad močno predelali. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva in grajski park. Nato smo se odpravili v Rakov Škocjan, kjer se nahajata dva naravna mostova. Peš smo se spustili do potoka in si od spodaj ogledali Mali naravni most, ki v višino meri 42 metrov.

Vrnili smo se v Cerknico, kjer je končno napočil čas za kosilo. Po uri in pol odmora smo se odpeljali naprej skozi Ribnico do Kočevja. Najprej smo si ogledali mesto Kočevje, nato pa smo obiskali še lokalni muzej. Poslušali smo o kočevskih Nemcih ali Kočevarjih in si tudi ogledali razstavo o njih. Nazadnje smo videli še dvorano, v kateri je potekalo največje politično zborovanje na slovenskih tleh med 2. svetovno vojno, in sicer kočevski zbor. Po končanem ogledu muzeja smo se odpravili nazaj proti Kranju.

nazaj na Novice