Pobeg v novo, pravljično resničnost
Drugošolci Gimnazije Kranj so bili na taboru v Prekmurju.
V sredini junija, natančneje v torek, 14. junija 2022, smo se dijaki 2. letnikov odpravili na petdnevni tabor v majhno vasico Stanjevci v Prekmurje. V torek zjutraj smo se vsak s svojo potovalno torbo, šotorom, spalno vrečo in skoraj vsi tudi z malo strahu pred nepoznanim, vkrcali na avtobus, ki nas je odpeljal v do tedaj nepoznane kraje, skoraj tik ob mejo z Madžarsko. Takoj ko smo v toplih poletnih temperaturah stopili iz avtobusa smo skoraj osupnili nad prečudovito pokrajino, ki nas je tam pričakala. Bilo je prav pravljično za vse, ki smo navajeni na mogočne gore, tam pa se je na vse strani razprostirala neskončna ravnina. Obdani z gozdom, poljem in travniki, smo se ugnezdili na lepi, samotni jasi ob potoku. V času našega kratkega tabora smo imeli mnogo delavnic, obiskali smo vojašnico v Murski Soboti, adrenalinski park, terme 3000 in še bi lahko naštevali. Naš glavni cilj in poslanstvo pa je bilo, da se na taboru dodobra spoznamo in nekako navadimo drug na drugega. Takrat smo se pravzaprav šele začeli spoznavati, saj smo prvič po dolgem času bili primorani za nekaj dni odložiti pametne telefone in se prepustiti toku narave in življenja. Zdi se mi, da nas je tabor zelo povezal, dal pa nam je tudi priložnost, da se na nek način poslovimo od šole, skrbi in obveznosti.
V Prekmurju smo si ustvarili neko povsem novo resničnost, kjer nas niso pestile vsakdanje skrbi, narava nas je namreč prisilila, da v sebi vzbudimo pustolovce, gozdarje, pohodnike oz. tabornike in skavte. Odločni, da bomo vsem dokazali, kako močna, povezana in nadarjena generacija smo, smo se po vseh močeh trudili, da bi se imeli kar se da lepo oz. skratka najlepše in najboljše. Ko smo se v soboto, 18. junija 2022, vračali, smo se sicer vsi veselili toplega, domačega okolja, a vendar se mi zdi da smo v sebi vsi čutili, da bomo pogrešali družbo naših sošolcev, prijateljev in na nek način tudi naše nove družine. Čeprav smo mnogi imeli bližnja srečanja z neprijetnimi žuželkami, mrazom in sončnimi opeklinami, smo vsi šli domov nasmejani in z novimi, dragocenimi izkušnjami. To pa je navsezadnje tudi bil namen našega tabora in želja, s katero nas je na pot pospremila tudi naša gimnazija, Gimnazija Kranj.