Potujoča razstava Slovenski velikani 2021 na prostem pred Mestno knjižnico Kranj
Veličastni obrazi na velikem formatu TAM-TAM plakatov na ogled do 5. februarja 2021.
Slovenski velikani 2021 nadaljujejo svojo pot po Kranju. December so preživeli v intimi Galerije Mestne občine Kranj, saj koronska situacija ni dopuščala obiska galerij. Zdaj se portreti selijo na prosto. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je razstavi na pot povedal: »Vedno občudujem in pozdravljam ideje in ustvarjalnost mladih. S svežim in osebnim pristopom povezujete preteklost s sedanjostjo, pa tudi spomnite na Slovenke in Slovence, ki so pustili poseben pečat. Bodisi v literaturi, dramatiki, filmski umetnosti, znanosti in drugod, njihova imena so nam poznana, dajete jim risano podobo. Čestitam mladim avtoricam in njihovi mentorici ter Gimnaziji Kranj, ker podpira zavzetost svojih dijakinj in dijakov.«
Slovenski velikani 2021 so odprli letošnjo sezono razstav v Galeriji na mestu pred Mestno knjižnico Kranj. Od 8. januarja 2021 do 5. februarja 2021 je ducat slovenskih velikanov v velikem formatu razstavljenih na TAM-TAM plakatih na prostem. Mestni občini Kranj se zahvaljujemo, da so dela naših mladih umetnic prepoznali kot primerna za tovrstno razstavo.
Pet dijakinj je nadaljevalo lani začeto delo, s katerim želimo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Štiri dekleta, Helena in Martina Potočnik, Klara Polajnar ter Eva Kozjek Šurc, so letos že študentke ljubljanske univerze, Gaja Bumbar pa obiskuje 3. letnik mednarodne mature na Gimnaziji Kranj. Pred nami je z njihovo pomočjo zaživel nov ducat portretov:
- Edvard Rusjan (1886–1911)
- Veronika Deseniška (1380–1425)
- Srečko Kosovel (1904–1926)
- Ignacij Borštnik (1858–1919)
- Josipina Turnograjska (1833–1854)
- Simon Jenko (1835–1869)
- Angela Piskernik (1886–1967)
- Ivan Vurnik (1884–1971)
- Miki Muster (1925–2018)
- Leon Štukelj (1898–1999)
- Duša Počkaj (1924–1982)
- Herman Potočnik Noordung (1892–1929)
Portretistke z avtoportreti
Večina meni, da dobri filmi ne smejo imeti nadaljevanj, zato je bil tudi tokrat pritisk velik, vendar se mi zdi, da če ne drugega, mi je uspela odlična komedija. Talent in lepota Duše Počkaj sta dolga leta žarela z ekranov in navduševala, tudi sama nisem odporna na njen čar. Risanje njenih izrazitih oči je bil blagoslov in hkrati prekletstvo – upam, da jim nisem naredila krivice. Skoraj 200 let razlike je med nama z Josipino, zato sta mi bili njeni uglajenost in resnost tuji. Po petih popravkih je končno lahko zaživela tudi v tem obdobju in, upam, da bosta njena milina in eleganca brezčasni.
Gaja Bumbar iz 3. h
(Duša Počkaj, Josipina Turnograjska)
Priznati moram, da je bilo pri nadaljevanju Slovenskih velikanov veliko več pritiska, saj sem poskušala preseči prejšnja dela. Prav zaradi tega pritiska in izkušenj, ki sem jih pridobila med izdelavo prvega koledarja, mislim, da lahko rečem, da je delo doseglo moja in, upam, da tudi vaša pričakovanja.
Eva Kozjek Šurc, maturantka
(Simon Jenko)
Veličino slovenskih velikanov je težko zajeti z barvico, vendar upam, da bodo portreti odsevali njihov sijaj. Kot svojega prvega portretiranca sem narisala Mikija Mustra, ki je s svojimi narisanimi junaki zaznamoval marsikatero otroštvo. Drugi portretiranec, Herman Potočnik, je v zvezde kovan zaradi svojih dosežkov na področju raketnega inženirstva. Tretji in zadnji portretiranec, pesnik Srečko Kosovel, pa je s svojo modernistično in kreativno poezijo okrepil slovensko literarno kulturo.
Klara Polajnar, maturantka
(Herman Potočnik Noordung, Srečko Kosovel, Miki Muster)
Pritisk pri izdelavi drugega koledarja ni bil pretirano manjši kot prvo leto, vendar se mi zdi, da so nam izkušnje pomagale, lanski uspeh pa nas je vztrajno spodbujal. Moja prva letošnja portretiranka je bila Angela Piskernik, ki je bila s svojim unikatnim obrazom precej zanimiv izziv, ampak ne tak, kot je bilo portretiranje Veronike Deseniške; njeno podobo sem ustvarjala na novo – saj so bili moji temelji le opisi iz zgodovinskih knjig –, zato upam, da bo njen obraz izžareval spokojnost in lepoto, ki sem ju skušala vanj ujeti. Mladima damama se je kot moj tretji portretiranec pridružil še Ivan Vurnik s svojim zanimivim vzorčastim metuljčkom.
Helena Potočnik, maturantka
(Veronika Deseniška, Angela Piskernik, Ivan Vurnik)
Kljub pridobljenim izkušnjam in nespremenjenim navodilom za drugi koledar se risanje ni zdelo očitno lažje, saj sem dobila zanimiv izziv; ena mojih študij naj bi odsevala vztrajni, ponosni pogled mladega Edvarda Rusjana, druga prikazovala potezni, odločni, morda strogi izraz Ignacija Borštnika v njegovih zrelih letih in tretja ponazarjala uglajeni, nežni obraz priletnega gospoda Leona Štuklja. Tokrat sem preučevala tri različne moške obraze v treh različnih življenjskih obdobjih z eno skupno lastnostjo – za vse lahko namreč rečem, da so ponos slovenskega naroda.
Martina Potočnik, maturantka
(Ignacij Borštnik, Leon Štukelj, Edvard Rusjan)
Potujoči razstavi in koledarju na pot
V maniri starih mojstrov bo leto 2021 zaznamovalo naslednjih ducat slovenskih velikanov. Iste portretistke so črpale iz iste točke in z ničimer drugim kot rjavo barvico ustvarile študije glave, skice, ki se jih ne bi sramovali mojstri slikarskega platna. Podobe so preproste in čiste, a neverjetno žive in razgibane v skromni enobarvnosti, ki omogoči, da se osebnost upodobljenih razkrije neposredno. Pet nadarjenih kranjskih gimnazijk, štiri prvo leto že študirajo na ljubljanski univerzi, je čas koronske epidemije izkoristilo za upodobitev velikih osebnosti slovenske zgodovine, od najstarejše Veronike Deseniške do najmlajšega Mikija Mustra. V enem letu bodo pred nami oživele podobe znanih, svoj čas tudi zamolčanih in spregledanih, v vsakem primeru pa edinstvenih posameznikov. Slovenski velikani ponujajo estetski užitek, so pa hkrati odraz domoljubne geste mlade ustvarjalne roke, ki neobremenjeno pred nas pripelje ljudi iz drugega časa in prostora. Pred nami jih zadrži in oživi za naš čas in prostor, v katerem poskušamo razumeti večplastnost slovenske biti. Poskušamo doumeti, da obrazi preteklosti pripadajo tudi naši sedanjosti.
