Srčni dijaki Gimnazije Kranj presenetili svoje profesorje
Profesorji smo ganjeni, počaščeni in ponosni na svoje dijake.
Profesorje Gimnazije Kranj je 12. novembra 2020 zjutraj pričakalo presenečenje dijakov. Srčni dijaki in maturanti so profesorje zasuli z ljubeznivimi in s spodbudnimi sporočili na glavnem vhodu v šolo. Pravimo, da živimo v nenavadnih časih, ki pa znajo pokazati tudi svoj tenkočuten obraz. Profesorji smo ganjeni in ponosni na svoje dijake. Hvala iz srca. Novica je odšla v svet in se dotaknila mnogih. Pomembno je, da povemo in pokažemo, kako pozoren, srčen in globok zna biti mlad človek.
Dijaki so sporočila pustili na vhodnih vratih, poleg tega pa so nam poslali še spodnje sporočilo.
Spoštovani profesorji, profesorice in ostali zaposleni!
Hvala vam! Hvala Vam za ves trud, energijo in dodaten čas, ki ste ga vložili v poučevanje na daljavo, inovativne rešitve zapletov in soočanje z ovirami. Hvala Vam za potrpljenje, vztrajnost in strpnost pri izzivih, nerazumevanjih in potrebi po novih razlagah.
Hvaležni smo, da vztrajate in nam omogočate rast in razvoj kljub oviram, ki so nastale s COVID19. Verjamemo, da je tudi Vam težko, in se zavedamo truda, ki ga v delo vlagate. Hvala Vam!
Zavedamo se, da čas, ki ste ga vložili, ne bo kar prikorakal nazaj, a upamo, da lahko svojo hvaležnost vsaj malce pokažemo. Z besedami. Nasmehi.
Vse, ki poučujete na Gimnaziji Kranj, vabimo, da danes, v upanju, da je naše presenečenje preživelo noč, vstopate skozi službeni vhod (ob cesti), upamo, da bodo besede prebrodile tudi razdaljo in dosegle vse, ki ste svoje delo pripeljali domov.
Hvala Vam, ker ste.
dijaki Gimnazije Kranj
Presenečenje profesorjem je natuhtala dijakinja Hana Bujanović Kokot in pritegnila še druge dijake. Vsake toliko se zgodijo izjemnosti, ki se dotaknejo vsakega. Naš facebook prekipeva od pozitivnih komentarjev. Mediji so množično poročali o srčni gesti naših dijakov. Kot je Hana zapisala za Časoris, je zahvala nam s toplim odzivom javnosti prerasla v zahvalo vsem slovenskim šolnikom: https://casoris.si/naj-nikoli-ne-zmanjka-casa-za-hvaleznost/
Naj nikoli ne zmanjka časa za hvaležnost
Hana Bujanović Kokot iz 4. h
Kot majhna sem si vedno želela biti učiteljica. Zdi se, da imam to v krvi, moja mami je namreč specialna pedagoginja. Z leti pa, ko sem poklic resnično spoznala, se je moja želja od tega oddaljila. Imam namreč popolnoma premalo potrpljenja. To pa ne pomeni, da sem poklic kadar koli nehala ceniti. Cenim čas, energijo, trud in voljo, ki jih vsak učitelj in profesor vloži v svoj poklic, ki je neverjetno podcenjen, in zdi se mi, da na učitelje prepogosto pozabimo.
COVID19 je vplival prav na vse, o učencih in dijakih se govori vsak drugi dan, pojavljajo se nenehne kritike, vedno bolj izvirne ovire, a nikoli se ne omeni učiteljev. Nikoli se ne pove nečesa tako preprostega kot hvala. Morda zanj nimamo časa ali energije, mogoče se nam ne zdi vreden. Ne vem.V nedeljo sem po naključju naletela na pesem Good Job ameriške pevke Alicie Keys in nekaj v meni se je prebudilo. Takoj sem pisala dijakom Gimnazije Kranj, ki živijo v kranjski občini, in lotili smo se projekta, ki smo ga poimenovali po prej omenjeni pesmi. Pisali smo vsem dijakom, posegli po družbenih medijih in dosegli tudi tiste, ki so med epidemijo lani opravljali maturo. Odziv je bil neverjeten.
Kar se je začelo kot intimna zahvala zaposlenim, profesorjem in profesoricam, se je razvilo v zahvalo vsem, ki so zaposleni v šolstvu. Dijaki so se odzvali z več zahvalami, kot je bilo prostora na vratih gimnazije in Slovenci so jim vpili v odmev. Hvala za vse večere, ko ste se posvetili meni namesto svoji družini. Hvala za spodbudo v časih, ko je vse ostalo turobno. Hvala za potrpljenje in vztrajnost, zavedamo se, da smo včasih tudi naporni. Hvala za vedno nove zamisli, nove rešitve, hvala, ker ste naša gonilna sila. Hvala, ker ste.
Naj se sliši še enkrat in še enkrat in še enkrat. Naj nikoli ne zmanjka časa za hvaležnost.
