»Na koncu preostane le odločitev: blagor ali svoboda?«
Maj Bijol iz 3. h je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja, Martin Krč iz 4. b je bil tretji
V petek, 24. marca 2023 smo se trije dijaki Gimnazije Kranj odpravili na manjšo ekskurzijo preko Jezerskega in avstrijske Koroške do Raven na Koroškem, kjer je potekalo državno tekmovanje iz filozofije. Po slikoviti poti nas je peljal že upokojeni profesor geografije Andrej Lapuh, zaradi katerega vožnja po sto in enem ovinku niti za hip ni bila dolgočasna. Spremljali sta nas še mag. Zdenka Vrbinc in mentorica Nataša Kne. Prispeli smo ob 9.30 in pisanje esejev se je začelo točno ob 10.00. Teme so bile zasnovane po gimnazijskem maturitetnem programu, torej so bili na voljo naslovi o stvarnosti, spoznanju, morali, skupnosti in družbi ter religiji. Vsak od nas je izbral tematiko, na katero je lahko spisal najkvalitetnejši esej.
Martin Zorman Krč je pisal o naslednjem:
»Sam sem si izbral naslov, ki sprašuje o upravičenosti kaznovanja nedolžnega posameznika zavoljo blagostanja skupnosti. Predstavil sem dva različna filozofska pogleda na problematiko in izrazil tudi svoje mnenje. Prvi, utilitaristični, pravi, da je upravičeno vsako dejanje, ki ima dobre oziroma koristne posledice. Zatorej bi bilo po mnenju filozofov, ki zagovarjajo utilitarizem, za skupno dobro upravičeno žrtvovati nedolžnega posameznika. Popolnoma drugačnega mnenja pa je bil filozof Immanuel Kant. Ta je verjel, da pri vrednotenju dejanj nikoli ne smemo gledati na njihove posledice, temveč le na načela, po katerih so bila storjena. Naša dolžnost je, da delujemo po pravih načelih, četudi nam to včasih prinaša nezaželene posledice. Zato Kant verjame, da načelo, ki pravi, da ne smemo kaznovati nedolžnih, pod nobenim pogojem ne sme biti prekršeno. Po mojem mnenju imata oba nauka svoje pomanjkljivosti in notranja protislovja, toda v tem konkretnem primeru pritrjujem Kantu, saj menim, da je obdolžitev nedolžnega pregrob poseg v človekovo dostojanstvo, ki je predpogoj za humano družbo, v kateri si vsi želimo živeti.«
Maj Bijol se je podobno spustil v družbene vode, vendar z drugačnega vidika:
»Izbral sem naslov, ki sprašuje, ali je družba, v kateri vsak posameznik skrbi le za svoje interese in ne sledi ideji, večji od njega samega, res svobodna družba. Sprva sem predstavil pogled, ki potrjuje naslov s pomočjo neoliberalizma, ki v imenu osebne svobode omejuje le-to, in postkapitalizma, ki obljublja svobodo, vendar ne popolnoma, saj znotraj ali izven sistema nisi nikoli zares svoboden. Nasproti temu sem postavil Heideggerjevo filozofijo, ki trdi, da se oseba, v kolikor se zave svoje eksistencialne narave, lahko tudi povzpne nad povprečni vsakdan družbe, ki jo omejuje, in si vzame svoje življenje v lastne roke. Za konec sem še izpostavil, zakaj človek ne more živeti v družbi, v kateri bi posameznik sledil izključno lastnim koristim, saj bi taka radikalna racionalnost omejevala njegovo svobodo. Dostojevski zagovarja, da bo človek v takem primeru naredil skrajno iracionalne odločitve, samo da se prepriča, da ni tipka na klavirju, in ohrani svojo svobodo. Na koncu preostane le odločitev: blagor ali svoboda?«
Štefan Grašič je ubral popolnoma drugo pot in se osredotočil na debato med empirizmom in racionalizmom:
»Med pisanjem filozofskega eseja o epistemološkem iskanju sem se osredotočil na razlike med empirizmom in racionalizmom v dojemanju pridobivanja znanja. Svoje argumente sem podprl s primeri iz filozofskih besedil, predvsem Platona, Descartesa in behavioristov. Dotaknil sem se tudi drugih vprašanj, kot so znanstvena metoda, skepticizem in relativizem. Epistemologija je pomembna tema, saj vpliva na našo sposobnost razumevanja sveta in sprejemanja odločitev na podlagi tega znanja. Poleg tega sem skušal razložiti prednosti in slabosti vsakega pristopa ter pokazati, kako se lahko ti pristopi med seboj razlikujejo v razumevanju tega, kaj je znanje.«
Ura je odbila 12.00 in vsi smo oddali svoje eseje. Med čakanjem na ocenjevanje smo se ob pijači iz bližnje kavarne osrednje koroške knjižnice Franca Sušnika spustili v splošno filozofsko debato o prihodnosti današnje družbe, alternativah kapitalizmu, preveliki populaciji in podobno. Ocenjevanje se je končalo in začele so se podelitve. Osvojili smo dve priznanji: Martin Zorman Krč tretje mesto in bronasto priznanje ter Maj Bijol prvo mesto in zlato priznanje.
