Zlatniki, srebrniki in češke krone
Mepijevci so mahnili v 500 km oddaljeno Češko po trdnejša prijateljstva in nove izkušnje
Mepijevci smo ponovno dokazali, da za nas noben cilj ni predaleč, tokrat smo se namreč odpravili na 500 kilometrov oddaljeno Češko in preživeli čudovit teden obdani z naravo, uživali smo v čarobnih mestih, zapravljali čas na vlakih in avtobusih, poskušali tradicionalno hrano in pijačo (ja, s tem mislimo tebe, kofola) ter predvsem močno uživali v novi Mepi dogodivščini.
V petek, 1. 9. 2023, smo se mepijevci in mentorji zbrali na avtobusni postaji v Ljubljani, kjer smo začeli svojo pot. Po noči, preživeti na avtobusu, smo prispeli do Českega Krumlova. Popoldne smo imeli čas za ogled tega historičnega češkega mesta. Nato so sledile še zadnje priprave na odpravo – pregled zemljevidov, pakiranje hrane ter nastavljanje budilke. Zvečer smo precej zgodaj ugasnili luči, zjutraj pa smo polni energije in motivacije začeli z odpravo. Prvi dan nas je pot vodila čez slikovito češko pokrajino, čez travnike in gozdove do umetnega jezera Lipno, ki ga nekateri imenujejo kar češko morje. Najbolj zagreti so se v jezeru tudi kopali, med njimi so bili tudi profesorji, ostali pa smo postavili šotore in uživali v večerji. Naslednji dan nas je najprej čakala kratka vožnja do Novih Pec, izhodišča drugega dne. Ta dan smo najprej hodili po avstrijsko-češki meji in osvojili vrh Plechy (1378 m), ki je najvišja točka regije in s tem tudi najvišja točka naše odprave. Po kosilu na vrhu smo nadaljevali do tromeje Češke, Nemčije in Avstrije, od tam naprej pa na Tristoličnik, še en vrh v pogorju Šumava. Ves čas smo hodili navzgor in navzdol, zato smo bili zvečer toliko bolj veseli cilja. Ta dan smo spali na tabornem prostoru sredi gozda, večer pa smo sklenili ob opazovanju zvezd, ki so se daleč stran od svetlobe mest zelo lepo videle. Tretji dan je bil spet bolj ravninski, iz Novih Udoli smo se preko travnikov, šotnih barij in brezovih drevoredov odpravili v Horne Vltavice. To je bil naš zadnji večer na odpravi, zato smo zakurili ogenj ter na njem pekli hrenovke. Pogovarjali smo se tudi o češki naravi, zgodovini in kulinariki. Še pozno v noč pa smo uživali v petju pesmi ob toplem ognju. Zjutraj pa nas je čakal še zadnji, četrti dan odprave, v katerem smo imeli pred sabo hrib z imenom Boubin. Na vrhu se je nahajal razgledni stolp, s katerega smo opazovali, kaj vse smo prehodili v preteklih dneh. Nato je sledilo še nekaj ovinkov do končnega cilja Vimpreka, kjer smo po 90 prehojenih kilometrih končno odložili nahrbtnike ter skupaj pojedli zaključno večerjo, prvo po nekaj dneh, ki ni bila skuhana na gorilniku. Na Češkem sta nam ostala še dva dneva časa, ki smo ju porabili za ogled še dveh mest, in sicer Tabora in Čeških Budjejovic. Imeli smo priložnost poskusiti tradicionalno češko hrano, kruhove cmoke ter govedino z brusnicami, ogledali pa smo si tudi pravo češko pivovarno Budweiser, kjer so nam pokazali celoten postopek proizvodnje piva. V Slovenijo smo se po tej češki avanturi vrnili v soboto, 9. 9. 2023, polni spominov na vse lepe in tudi naporne trenutke, s trdnejšimi prijateljstvi in novimi izkušnjami.
